Vampir v Slovenskem mladinskem gledališču

Novi režijski projekt Ivice Buljana v Slovenskem mladinskem gledališču, pod delovnim naslovom Vampir, temelji na dramski pesnitvi ruske pesnice Marine Cvetajeve (1892-1941), napisani v dveh različicah, ruski in francoski. Po motivu ruske ljudske pravljice Vampir, eni od tistih, ki jih je v svoji obširni zbirki objavil A. N. Afanasjev, je Cvetajeva leta 1922, torej tistega leta, ko je odšla v pregnanstvo in ostala brez bralcev, ustvarila pesnitev Molodec. Sedem let pozneje, leta 1929, v Parizu, jo je avtorica sama prevedla v francoščino, potem pa je po francoski različici napisala pripovedko in na koncu spremno besedo, ki zgodbo povzame v nekaj jedrnatih stavkih. Francoska besedila so bila objavljena šele leta 1992 pod naslovom Le Gars. V tem nizu tekstualnih transformacij, iz proze v poezijo, iz poezije v prozo, iz ruščine v francoščino, iz pravljice v pesnitev, od zgodbe iz ruskega ljudskega izročila do pesniškega izraza, obstaja najprej v pesmi, potem v pripovedki, množica bistvenih odmikov od temeljnega ljudskega, torej kolektivnega občutenja, vse dokler to ne postane lirski subjekt. Tak je že prvi odmik od običajne predstave o vampirju, saj ta, ruski, svoji žrtvi ne izsesa krvi, torej ji ne vzame življenjskosti, ampak kanibalsko žretje mrliča oziroma fascinacija s poltenostjo, telesnostjo, seksualno strastjo ohromi njeno besedo.
»Scenarij«, po katerem nastaja predstava, je prozna pripovedka Cvetajeve, v kateri se avtorica kritično ozre na svojo dramsko pesnitev. To je zgodba o Marusji, nedolžnem dekletu iz ljudstva, ki se zaljubi v prekletega mladeniča, vampirja, ki žre mrliče. Zaljubi se tako zelo, da se od njega noče ločiti niti za ceno smrti svojih bližnjih niti svoje lastne smrti. In zgodba o vampirju, ki se tako zelo zaljubi vanjo, da bi jo rad rešil pred seboj in svojo prekleto ljubeznijo. Zgodba o ljubezni tistih, ki ljubijo proti sebi in v nasprotju s svojo naravo ter na koncu postanejo eno.
Gre za predlogo, ki se razvija bolj prek emocionalnega kakor narativnega registra, v situacijah, ki v svojih različnih tonalitetah postajajo vedno bolj intenzivne, tako zelo, da jih govor pogosto ne more izraziti, da ostanejo neme. Zato te situacije niso dogodki, ampak bolj čustvena področja etosa/tanatosa.
Nekateri se bodo spomnili, da je Ivica Buljan na samem začetku svoje režijske kariere že postavil na oder besedilo Marine Cvetajeve. To je bila Fedra, prav tako ne toliko drama kot še en lirski subjekt, »kostumiran« v ženski dramski lik.
Predstava VAMPIR, v kateri bodo zaigrali Primož Bezjak, Neda R. Bric, Olga Kacjan, Uroš Kaurin, Janja Majzelj in Ivan Peternelj bo premiero doživela sredi maja v Slovenskem mladinskem gledališču.
Več na www.mladinsko.com.