Eno izmed sodobnih bolezni 21. stoletja je zagotovo pomanjkanje časa – tako med študijem, kot kasneje na delovnem mestu in tudi takrat, ko se želimo sprostiti od napornega vsakdana in se vsaj deloma posvetiti sebi. Nimamo več časa za prijatelje, s katerimi smo si nekoč izmenjali vsak delček zasebnega življenja, klici bližnjih so vse redkejši in izgovori, zakaj ne moremo priti na družinsko kosilo, vse pogostejši. Vprašati se moramo, zakaj je temu tako. Zakaj lahko nekateri v 24 urah dosežejo vse, kar so si zadali, drugi pa tavajo v skrbeh in naporih, koliko stvari morajo še opraviti, da bodo dosegli zastavljene cilje? Odgovor se skriva v psihološkem terminu, ki ga lahko opredelimo kot upravljanje s časom (angl. time management).
Upravljanje s časom je proces organiziranja in načrtovanja, kako razdeliti čas med posebnimi dejavnostmi. Dobro upravljanje časa nam omogoča, da delamo pametneje in bolj kvalitetno oz. tako, da v čim krajšem času naredimo kar se da največ. Upravljanje s časom je skupek vedenj in strategij, katerih cilj je doseči učinkovito izrabo časa z uporabo ciljno orientiranih dejavnosti.
Da bi se lahko naučili, kako maksimalno izrabiti svoj čas, so raziskovalci razvili veliko teoretičnih modelov, ki posameznike učijo potrebnih spretnosti in veščin. Enega izmed takih modelov je razvil Dwight D. Eisenhower, 34. predsednik ZDA, ki je predsedoval med letoma 1953 in 1961. Ker je bil primoran vsakodnevno sprejeti veliko število težkih odločitev, je razvil posebno »taktiko«, imenovano Eisenhowerjeva metoda. Pri tej metodi razvrstimo naše obveznosti po dveh dimenzijah: nujnosti in pomembnosti, s čimer dobimo Eisenhowerjevo matriko s štirimi kvadranti.
Od tega, v kateri kvadrant uvrstimo obveznost, so odvisni naši odzivi in dejanja, prav tako pa tudi količina časa, ki ga namenimo opravljanju teh dejavnosti. Če si želimo izboljšati našo sposobnost upravljanja s časom moramo pomembne in nujne stvari opraviti takoj, pomembne in nenujne načrtovati vnaprej, nujne in nepomembne lahko preložimo na ljudi v naši socialni mreži (tako krepimo medsebojno pomoč), nenujnim in nepomembnim pa posvetimo čim manj časa.
Zapomni si:
- Nujne in pomembne naloge: naredi takoj! (npr. naloge s časovnim rokom, osebne težave, krize)
- Nenujne in pomembne naloge: načrtuj vnaprej! (npr. prostočasne aktivnosti, rekreacija, medosebni odnosi)
- Nujne in nepomembne naloge: preloži na kompetentne druge! (npr. nepomembni sestanki, pranje perila, nakup letalske karte)
- Nenujne in nepomembne naloge: delaj v čim manjši meri! (npr. gledanje televizije, preživljanje časa na socialnih omrežjih, branje nepomembnih stvari)
Celovita ponudba kadrovskih storitev.
www.kadrovska-asistenca.si
