Spomladanska utrujenost, stres, nemir, občutek nemoči. Zveni znano? Poiščimo si nov hobi, tecimo, pojdimo v naravo … in vadimo jogo.
Joga je celostna, starodavna filozofija, ki temelji na harmoniji med telesom, duševnostjo in duhom ter nam s pomočjo različnih tehnik odkriva naš resnični jaz in življenjski smisel, ki daleč presega vsakdanje pehanje za uspehom in bogastvom, h kateremu stremimo v zahodni kulturi. Joga uči, da imamo vse potrebno za resnično srečo že v sebi. Kako jo doseči?
Z redno vadbo asan (položajev), pranajame (dihalnih vaj) in meditacije. Obstaja več različnih poti, po katerih dosežemo svoj namen: morda je to izboljšanje zdravja, notranja umirjenost ali bistrost duha. Joga, kot jo danes poznamo na zahodu, je našemu načinu življenja prilagojena vadba, ki jo lahko brez posebnega predznanja ali vere prakticira prav vsak. Z redno pravilno vadbo asan in dihalnih vaj bomo v sebi opazili čedalje večjo harmonijo in notranjo stabilnost. Vsakdanji malenkostni zapleti in slabe izkušnje nam ne bodo več prišli do živega, hkrati pa bomo bolj dovzetni za nova znanja in izkušnje.
Starodavna modrost joge prihaja iz Indije. Najstarejši pričevalci njenega obstoja so kamniti pečatniki, ki prikazujejo postave, sedeče v lotosovem položaju. Izkopali so jih v dolini Inda in jim določili približno starost pet tisoč let. Od takrat pa do danes se joga vseskozi razvija in (p)ostaja celostna filozofija, ki jo lahko jemljemo kot pomemben prispevek k kvalitetnejšemu načinu življenja.
Kako začeti?
Jogo lahko prakticira vsak. Vse, kar potrebujemo, je miren prostor, primerna podlaga, udobna oblačila in nekaj koncentracije. Najlažje se je vpisati, v katerega od številnih centrov, saj nam organizirana vadba vsaj od začetka daje več zagona, kot če bi sami poskušali doma, poleg tega pa nas učitelj lahko tudi popravi, če delamo kaj narobe in nam pomaga uskladiti gibanje z dihanjem, kar je pri jogi ključnega pomena. Lahko pa tudi v knjižnici pobrskamo za kakim priročnikom in se vadbe lotimo na lastno pest.
Na začetni stopnji morda vse skupaj zgleda otročje lahko. Pri jogi napredujemo počasi, zato pa toliko bolj zanesljivo. Poslušajmo svoje telo in ga ne silimo v nekaj, česar še ne zmore. Postopoma postajamo vedno bolj prožni, pa tudi zbrani in samozavestni in lahko se lotimo težjih asan, na primer stoje na glavi, loka, kobilice in drugih.
Prav tako ne gre pretiravati z dihanjem. Morda se sliši smešno, a pravilno dihanje zahteva veliko samodiscipline in vadbe. Pravzaprav je zanimivo, kako malo pozornosti v življenju namenimo dihanju. Brez dihanja bi umrli v nekaj minutah, kljub temu pa danes večina ljudi diha površno in plitvo, s tem pa v možgane in telo dobi manj kisika. Pravilno dihanje je dihanje skozi nos na polna pljuča. Ko vdihnemo, se nam poleg prsnega koša razširi tudi trebušna prepona, ko izdihnemo, se nam spusti. V jogi poznamo številne dihalne vaje, ki vračajo telesu naraven in zdrav ritem dihanja. S temi tehnikami si lahko izvrstno pomagamo v stresnih obdobjih, na primer pred izpiti ali intervjuji za službo. Ker smo takrat nervozni, se naše dihanje pospeši. Z zavestnim podaljševanjem vdihov in izdihov se bomo umirili in zbrali.
Meditacija
Tretja pomembna komponenta joge je meditacija. Meditacija se začne povsem praktično: z osredotočanjem misli na nek predmet ali zvok. Kasneje, ko se dovolj izurimo, lahko zavest povsem izpraznimo, kar nas napolni s čudovitim mirom in občutkom, da zmoremo vse.
Vse pozitivne učinke joge je nemogoče opisati, predvsem pa je joga pot, po kateri se moramo odpraviti sami. Vsak posameznik zase najbolje ve, kaj mu najbolj ustreza. Z rednim poglabljanjem vase, v svoje telo, um in duha boste opazili, da počasi začenjate opazovati svet v drugi luči. Konec koncev se lahko vsakega športa, vsakega novega izziva lotimo po poti zmernosti, razumevanja sebe in svojega počutja, skrbi za svoje zdravje, brez pretiravanja, ki na dolgi rok samo škodi. Ustavimo se za trenutek in se vprašajmo kdo sem? Kaj želim doseči? Tak pristop k življenju nam lahko da dosti več kot brezciljno pehanje za novostmi, za katere, ko jih dosežemo, ne vemo prav dobro, kaj bi z njimi. Poiščimo nekaj zase, pa naj bo to nov hobi, sprehod v naravi ali meditativni večer v najboljši družbi – s samim seboj.
Kaja Pinter
