Vsaka novost prinaša negativne in pozitivne posledice, tudi ta …
Si že pri koncu s pisanjem diplomske naloge? Te ambiciozni načrti za prihodnost usmerjajo v nadaljevanje študija na podiplomski ravni? Če si se odločil/a magistrirati oz. doktorirati, moraš biti seznanjena z novostmi na tem področju. In katere so?
Novosti!
Že v tem študijskem letu je v vseh študijskih programih uveden bolonjski sistem študija, kar pomeni, da je 2. bolonjska stopnja opredeljena kot podiplomski študij, novost pa je tudi ta, da doktorski študij, ki se izvaja na 3. bolonjski stopnji, traja 3 leta.
Prišlo je do sprememb:
– bolonjska prenova študija uvaja novo vrsto magisterijev (gre za strokovne magisterije, kjer vsak posameznik izpopolnjuje svoje znanje iz prve študijske stopnje in se hlkrati učijo raziskovati za kasnejše samostojno raziskovanje; ta študij izobražuje za raziskovalno-razvojno delo v stroki, poleg tega pa omogoča nadaljevanje raziskovanja na doktorski stopnji)
– pred »bolonjo« so pri nas obstajali le t. i. znanstveni magisteriji (študenta so usmerjali v znanstveno raziskovalno delo, kar je vodilo predvsem v akademsko kariero)
– v letu 2009/2010 so ljubljanske fakultete razpisale le nove programe prve stopnje in enovite študijske programe
– obveznosti se merijo s kreditnimi točkami, in sicer po ECTS, kjer morate v posameznem letniku doseči 60 kreditnih točk (1točka = 25 do 30h študentskih obveznosti)
– sedaj se diplomanti za pridobitev univerzitetne izobrazbe vpišejo neposredno v doktorski študij, kar pa ne pomeni, da se ti ne smejo prej vpisati v magistrski študijski program
– na magisterski študijski program se po novem lahko vpišejo tudi diplomanti visokošolskih strokovnih študijskih programov
– diplomanti že prej vpisani na različne magistrske programe pa bodo obdržali znanstveni naziv, v triletnem doktorskem študijskem programu pa jim bodo priznane študijske obveznosti v min. obsegu 60 točk.
Negativne kritike uvedbe bolonjskega programa!
Kritik na to temo seveda ne manjka. O negativnostih bolonje, ki naj ne bi dosegala enakih ali vsaj podobnih standardov kot stari program ter naj bi vodila k razkroju univerz, razpravljajo tudi v ostalih evropskih državah. Gre za t. i. infrastrukturni manjko bolonjskega procesa. Ključna negativnost naj bi bila predvsem v nejasnosti oz. pomanjkljivosti administrativnih podatkov. Prav to pa povzroča kaos med študenti in zaposlenimi na univerzah.
Kako naj se z novostmi spopadejo študentje?
Za študente je najbolje, da so samoiniciativni, spremljajo novosti ter sami zbirajo dodatne informacije o tem, kar jih zanima. Na voljo je tudi veliko študentom prijaznih priročnikov (kot je npr. http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/novice/prirocnik_bolonja/prirocnik_za_prezivetje_v_bolonjskem_procesu.pdf), ki nudijo določene informacije o prenovljenem študijskem sistemu.
Več o študiju in o zadevah, povezanih s študijem ter s študentskim statusom, si lahko preberejo tudi na spletni strani:
http://www.svetovalnica.com/ ali pokličejo na za tovrstna vprašanja usposobljene službe, npr:
– http://www.vpis.uni-lj.si/
– http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/imenik_zaposlenih.aspx
Študentje naj se z vprašanji obračajo na referate svojih fakultet, kjer bi morali poskrbeti za to, da jim postrežejo primerne informacije. Pri tem naj bodo vztrajni.
Novosti financiranja podiplomskega študija!?
Bistvena sprememba je ta, da je druga bolonjska stopnja podiplomska in v celoti brezplačna za študente, ki so vpisani redno. 3. bolonjska stopnja pa se financira preko programa mladih raziskovalcev ter preko vladnega sklepa o sofinanciranju doktorskega študija.
3. bolonjska stopnja je bolj strukturirana, v Zakonu o visokem šolstvu je opredeljena v trajanju 180 kreditnih točk (ECTS). Sicer pa je doktorski študij ohranil vse akademske standarde in raziskovalno orientiranost.
Naj bodo novosti negativne ali pozitivne, za vse študente so danes realnost, in treba se je znati soočiti z njimi. Kot pri vseh novostih pa so tudi pri tej »luknje«, zato jih izkoristite sebi v prid.
Tjaša Kržišnik
