Beseda savna je finskega izvora in pomeni manjši prostor z visokimi temperaturami, kjer se ljudje izpostavljajo delovanju vročega suhega zraka ali pare in ga izmenično ohlajajo z mrzlo vodo, snegom ali ledom.
Metaforično se beseda uporablja tudi pri opisovanju neobičajno vročega ali vlažnega okolja. Savna čisti telo, preprečuje prehladna obolenja, regulira obtok, stabilizira krvni pritisk in je nasploh zelo zdrava. Njene blagodejne učinke so poznali že stari Rimljani, ki so savne koristili tudi kot učinkovit prostor za neformalno sestankovanje, prijateljevanje, druženje, sproščanje in zabavo.
Pozitivni učinki savne
Savna čisti telo, sprošča mišice, osvežuje duha in um. Med savnanjem se pospeši delovanje ledvic, ki izločajo strupene in odpadne snovi, pregretje telesa pa povečuje imunsko odpornost. Povečuje nam energijo in zmanjšuje stres. Povečana celična energija pripomore k zdravljenju tkiva in uničuje viruse, tumorje in toksine. Vročina širi pore na koži, povečuje cirkulacijo krvi, kar spodbudi dovajanje kisika v celice. Poleg znoja se izločata preko kože še mlečna in sečna kislina. Redna uporaba savne ponovno oživi v koži naravne procese in tako pospeši razstrupljanje telesa. Posledično pridobi telo večjo toleranco na mraz in po ohladitvi sposobnost hitrejšega ogretja. Pozitivni učinki savne se kažejo še pri nespecifičnih obolenjih dihalnih poti, kroničnem revmatizmu in perifernih motnjah prekrvavitve.
Odsvetuje se ljudem z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so motnje krvnega obtoka, previsok ali prenizek krvni tlak, okvare srca in ožilja, tuberkuloza, epilepsija, rak, kožne bolezni ipd.
Nasveti pred savnanjem:
– zagotovimo si vsaj dve uri časa, pred ne jejmo nič z izjemo majhnih bazičnih prigrizkov, ki pomagajo pri razstrupljanju telesa,
– ne bodimo oblečeni ali ogrnjeni,
– pred prvim obiskom se temeljito stuširamo,
– če imamo pred vstopom v savno mrzle noge, jih poprhamo s toplo vodo,
– v savne ne vstopamo mokri, ampak se po tuširanjih sfrotiramo,
– pri vstopu v savno obvezno pogrnite mesto, kjer boste sedeli z rjuho ali brisačo,
– ob prvem vstopu v savno ne ostajajte dlje kot 10 do 12 minut,
– po izhodu iz savne se oprhamo, najprej z mlačno vodo, šele nato z mrzlo,
– počivajte vsaj 20 minut,
– celoten postopek ponovimo 3-krat,
– med počitkom zaužijmo čim več tekočine,
– preden zapustimo prostore se ohladimo do te stopnje, da se ne potimo več.
Poznamo več vrst savn
Obstaja več različnih tipov savn: finska, turška, rimska, zeliščna, infrardeča itd. Finske savne se grejejo od 70° C do 100° C, vlažnost pa je v razponu od 10 % do 25 %, lahko pa se, z uporabo peči, ki tudi proizvaja paro, uporablja tudi drug režim in sicer temperatura od 55° C do 65° C, vlažnost pa od 60 % do 70 % (zeliščne savne). Danes še vedno največji odstotek savn predstavljajo prav finske, ki so se že v preteklosti izkazale kot najzanimivejše. Turške savne so vlažne, z nižjo temperaturo in 100 % vlažnostjo. So zidane in obložene s keramiko. Infrardeče so novodobnega izvora, z nižjo temperaturo in vlago, vendar učinkujejo z globinskim ogrevanjem telesa.
Pravila savnanja
V savni se nikoli ne smemo zadrževati več kot 30 minut naenkrat. Najboljši čas je zjutraj in pred spanjem. Pred je priporočljivo spiti dva kozarca mineralne vode. Po uporabi savne se oprhajte, a nikoli z vročo vodo, izognite se uporabi mila, znoj operite s pomočjo krtače ali gobe za tuširanje ter se z njo dobro zdrgnite po telesu. Nato spijte še kozarec mineralne vode, si privoščite 10 minutni počitek in tako celicam omogočite, da v miru izločijo strupe.
Ksenija Gider