SKUPAJ SMO MOČNEJŠI – ŠTUDENTSKO ORGANIZIRANJE

Študentje so večinoma znani kot zelo družabna in radoživa bitja in se tako radi vključujejo v različne organizacije, kjer preživljajo prosti čas z vrstniki na čim bolj zanimiv in kakovosten način.
ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE

ŠOS, ŠOU, ŠOUM, ŠOPF, ŠOFA … Vse to (in še mnogo več jih je) so kratice imen študentskih organizacij.

Študentska organizacija je stanovsko združenje študentov, ki se na različne načine trudi za lepši vsakdan študentov, je pa tudi glavni študentski predstavnik in sogovornik Vlade RS, ko ta ureja študentska vprašanja.

Krovna študentska organizacija v Sloveniji je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Eno raven pod ŠOS so njene članice – to so študentske organizacije univerz – in sicer Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Univerze na Primorskem (ŠOUP).
Študentske organizacije pa so ‘doma’ tudi na samih fakultetah, visokih šolah in akademijah. Naloga teh je poskrbeti za čim bolj pestro obštudijsko življenje na fakulteti.

Sem ne spadajo (nujno) le (obvezni) žuri in (sicer ponavadi zelo zabavna) brucovanja, ampak tudi npr. jezikovni in drugi tečaji, ekskurzije, organizacija kulturnih in športnih prireditev, predavanj, tematskih večerov in še mnogo več.

ŠTUDENTSKI SVET

Študentski svet je v primerjavi s študentsko organizacijo bolj ‘strokoven’ organ, katerega prioritetna usmeritev so študijska in ne obštudijska problematika.

Za razliko od študentskih organizacij je študentski svet organ samih univerz. To pomeni, da je študentski svet organ tako kot senat univerze, različne univerzitetne komisije, razlika je le v tem, da so v njem sami študentje. Določen je kot edini zastopnik študentskih mnenj in interesov znotraj strukture univerze.
Študentski sveti pa so tudi na članicah univerze (visokošolskih zavodih – fakultetah, visokih šolah, akademijah) – tam so izvoljeni z neposrednimi volitvami s strani študentov.

Dejansko je študentski svet nekakšen posrednik med študenti in pedagoškim osebjem na fakulteti. Omogoča ustrezno komunikacijo med njimi, največ možnosti za delovanje v to smer pa ima zaradi pooblastila, da voli študentske predstavnike v preostale organe fakultete, ki med drugim odločajo tudi o študentskih pravicah in dolžnostih.

Za študente je zanimivo predvsem imenovanje študentskih predstavnikov v komisijo za študentske zadeve, saj ta odloča o prošnjah za izjemni vpis konec študijskega leta (to je vpis, ko se nam zaradi izjemnih okoliščin lahko oprosti kakšna študijska obveznost in lahko vseeno redno napredujemo v višji letnik kljub temu, da ne izpolnjujemo vseh predpisanih pogojev).
Prav tako daje študentski svet mnenja k izvolitvi pedagoškega osebja v višji ali enak naziv. Tu se med drugim kaže, da kljub marsikdaj želeni vsemogočnosti učiteljev na fakulteti vseeno potrebujejo pozitivno mnenje študentov, kar je seveda prav, saj so profesorji zaradi študentov in ne obratno.

ŠTUDENTSKI KLUBI

Klub škofjeloških študentov (KŠŠ), Klub študentov Kranja (KŠK), Klub študentov Šmarške Fare (KŠŠF), Klub študentov občine Piran (KŠOP) in še in še so imena študentskih klubov, razporejenih širom po Sloveniji.

Študentski klubi so rezultat lokalnega organiziranja študentov, torej so večinoma ustanovljeni in delujejo tam, kjer študentje prebivajo in ne tam, kjer se šolajo, in so tako pomemben dejavnik študentskega organiziranja in udejstvovanja po lokalnih skupnosti.

Skrbijo za pestrost dogajanja za mlade in kakovostno preživljanje njihovega prostega časa. Praviloma za člane zagotavljajo široko paleto ugodnosti, zanje prirejajo najrazličnejše kulturne (koncerti, razstave, predavanja ipd.) in športne (turnirje, tekmovanja ipd.) prireditve. Ker pa so odraz lokalnega organiziranja študentov, za vsak študentski klub veljajo določene posebnosti. Ponavadi so tudi središče alternativnega in upornega študentskega duha.

Krovna organizacija študentskih klubov je Zveza Študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Zveza ŠKIS je namenjena zastopanju interesov in povezovanju študentskih klubov na nacionalni ravni, izobraževanju, informiranju in organiziranju nacionalnih študentskih projektov. Med večje projekte ŠKIS spadajo ŠKIS-ova tržnica (v maju), ŠKIS-ova regata, Vsi na ŠKIS, malonogometna liga ŠKIS gol in festival ŠTUNF (v juliju).

ŠTUDENTSKA ‘STROKOVNA’ DRUŠTVA

Evropsko združenje študentov arhitekture (EASA), Evropsko združenje študentov elektrotehnike in računalništva (EESTEC), Evropsko združenje mladih geografov (EGEA), Evropsko združenje študentov prava (ELSA), Evropski forum študentov novinarstva (FEJS), Mednarodno društvo študentov farmacije (IPSF) in še in še … to so mednarodna študentska strokovna društva!

Študentska društva so seveda najrazličnejših vrst, posebno zanimiva in koristna pa so prav ta, ki na mednarodni ravni združujejo študente istih ali podobnih študijskih programov. Poiščite jih tudi na vaši fakulteti!

Kvaliteta takih društev je, da pomagajo vzpostaviti stik študentov s prakso njihovega strokovnega področja in istočasno vključujejo tudi mednarodni element z organizacijo najrazličnejših ekskurzij, seminarjev, študijskih praks, poletnih taborov, kongresov, izmenjav in še in še.

Študentsko organiziranje je zelo pestro in vam ponuja marsikaj zanimivega. Na vas pa je, da si iz njihove ponudbe izberete nekaj zase.

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.