Študentje so znani po tem, da so vedno brez denarja in ker je izdatkov za najrazličnejše nujno potrebne stvari precej, si večina študentov ob študiju privošči še študentsko delo. Zaslužek ni edini razlog za to.
Študentsko delo, kot ga poznamo danes, je občasno ali začasno delo, ki ga študent opravlja preko študentskega servisa na podlagi študentske napotnice. Višina zaslužka ni omejena! Vendar pa ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je treba v primeru višjih zasluženih zneskov del le-teh plačati kot dohodnino.
Različna dela se lahko najde prek študentskega servisa, vendar pa je moč (morda celo boljše) delo najti z brskanjem po spletu, spremljanjem oglasnih desk na fakultetah, branjem malih oglasov … Najbolj inovativni in odločni pa se kar sami ponudijo za pomoč delodajalca na svojem sanjskem delovnem mestu.
Temeljni pogoj za opravljanje študentskega dela je v našem primeru status študenta
Dodatni pogoj pa je, da študent ni zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu. Osebe brez statusa (t. i. pavzerji), osebe, ki izgubijo status med letom (npr. pri diplomiranju), ne morejo opravljati dela prek študentskega servisa. Izredni študentje so, kot že rečeno, pri študentskem delu izenačeni z rednimi študenti, to pa ne velja za pavzerje, ki pa se lahko redno zaposlijo, delajo kot samostojni podjetniki, lahko pa tudi prek avtorske ali podjemne pogodbe.
Napotnica
Pravna podlaga za študentsko delo je napotnica. Poznamo dve vrsti napotnic, in sicer stalno napotnico, ki velja največ eno leto od izdaje in je namenjena študentom, ki delajo pri istem delodajalcu dlje časa (lahko s prekinitvami), novo napotnico pa je treba izdati ob vpisu v višji letnik ali ponovnem vpisu. Druga vrsta pa je navadna napotnica, ki je namenjena za dela, ki se opravljajo krajši čas. Napotnico je treba pred začetkom dela posredovati delodajalcu – to stori študent sam ali pa zanj to opravi študentski servis. Ob začetku dela študent prejme en izvod potrjene napotnice (napotnica je sicer v štirih izvodih). Po opravljenem delu delodajalec namreč to napotnico žigosa in s tem potrdi, da je študent delal zanj.
V primeru neplačila dela se velja obrniti na študentski servis, ki bo delodajalca opomnil, naj denar nakaže na njihov račun, v skrajnem primeru pa ga lahko celo toži pred sodiščem. Možna je tudi samostojna tožba prek delovnega in socialnega sodišča.
Koliko pa lahko študent zasluži, da mu ne bo treba plačati dohodnine?
– Če ga kot vzdrževanega družinskega člana prijavijo starši, znaša ta vsota za leto 2009 3.051,35 € (posebna osebna davčna olajšava).
– Če pa ga ne prijavijo, je ta vsota lahko enkrat višja (6.102,70 €). Poleg tega se še poviša, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.557,30 € (se poviša za 2.062 €) oziroma 9.897,60 € (se poviša za 1.031 €).
Če študent vseeno preseže ta znesek, je v večini primerov obdavčen po 16 % dohodninski lestvici.
Poleg tega je treba biti še pozoren, da znesek na napotnico ne preseže 400 € – v nasprotnem primeru se odvede 22,5 % dohodnine (ki se sicer konec leta vrne, če študent ne preseže letnega limita).
Vendar pa bomo na skoraj vse zgoraj napisano po vsej verjetnosti lahko kmalu pozabili
Na področju študentskega dela bo namreč zelo verjetno prišlo do bistvenih sprememb – v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se pripravlja Zakon o malem delu, ki bo korenito spremenil trenutno ureditev.
Študentje in dijaki bodo tako po dostopnem predlogu zakona glede možnosti priložnostnega dela izenačeni z upokojenci. Tako ‘malo’ delo bo časovno omejeno na največ 672 ur na leto (do sedaj ni bilo!), kar tedensko pomeni 14 ur (vendar pa bo v skladu s predlogom fiksna le letna kvota, kar pomeni, da bomo lahko delali npr. dobre 4 mesece za polni delovni čas, ostali del leta pa ne – seštevek ur na letnem nivoju ne bo smel preseči 672 ur). Mesečni zaslužek ne bo smel preseči zneska minimalne plače. Še naprej naj bi se ohranil sistem dela preko napotnic – večino postopkov se bo dalo urediti elektronsko.
Zakon o malem delu je že v samem začetku naletel na zelo ostre odzive študentskih organizacij, saj jim ta odvzema glavni vir financiranja.
Do sedaj je delodajalec moral študentskemu servisu nakazati 16,8 % več od tistega, kar je študent kot zaslužek prejel. Ta presežek se je nato delil med Študentsko organizacijo Slovenije (ki ga je delila naprej med ostale študentske organizacije), študentske servise, nekaj je šlo za štipendije in gradnjo študentskih domov, preostanek pa je bil davek.
Po dostopnem predlogu naj bi se povečala sredstva za štipendije in gradnjo študentskih domov, del sredstev pa bi se namenil za izvajanje projektov (študentskih in upokojenskih), za katere bi lahko študentska društva (skupaj z upokojenskimi, vendar v okviru sredstev, ki so jih ‘pridelali’ sami) kandidirala na javnih razpisih.
Bistvene spremembe
Na bolje naj bi po besedah ministrstva bile, da bi ministrstvo zagotovile večjo količino štipendij in omogočilo, da se bo tako priložnostno delo tudi formalno priznalo kot delovne izkušnje in štelo v delovno dobo. Študentje se bomo namreč po tem zakonu obvezno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi v zdravstveno zavarovanje (za določene rizike smo sicer v zdravstveno zavarovanje vključeni že sedaj, in sicer za poškodbe pri delu, za poklicne bolezni in invalidnost in smrt kot posledico poškodbe oziroma bolezni pri delu).
Vseeno pa … Kot do sedaj pa bodo tudi naprej pridni in delovni študentje zakon!
Blaž Božnar