Študentska organizacije Slovenije zavrača izhodišča Zakona o malem delu.
Predlagana izhodišča bistveno slabšajo socialni položaj študentov in nepremišljeno ukinjajo študentsko delo, katero zaradi neurejenosti ostalih področij, ki kreirajo socialni položaj študentov (štipendiranje, subvencionirano bivanje, zaposlovanje mladih), predstavlja zelo pomemben socialni korektiv. S tem predlogom se tretjini študentom neposredno onemogoči dostop do študija, kot javne dobrine, ki pa mora biti, po mnenju Študentske organizacije Slovenije, dostopno vsakomur.
Študentsko delo trenutno predstavlja edini pravi študentski socialni korektiv, saj neustrezna in nezadostna štipendijska politika in premalo študentskih postelj ne zagotavlja vsem dostopnega študija. Izhodišča, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vodijo v smer izjemnega poslabšanja položaja študentov in nakazujejo na elitizacijo visokega šolstva ter ukinjanje avtonomnega študentskega organiziranja.
Študentska organizacija Slovenije poudarja, da so podatki, ki jih MDDSZ navaja v svojih strokovnih podlagah zavajajoči in demagoški. Poleg prirejenih podatkov, manjkajo še podatki za leto 2009, ki se močno razlikujejo od »zlatih« let 2007 in 2008. MDDSZ v gradivu navaja, da skupina študentov v povprečju dela skoraj 10 mesecev na leto. Ta podatek je neresničen, saj bi ob povprečnem plačilu 4,5 evra na uro in 10 mesecih dela študent zaslužil okoli 8000 evrov, po podatkih Davčne uprave RS pa je takšnih zgolj 2 odstotka študentov. Prav tako MDDSZ ni navedel podatka, da slovenski študenti delajo eno uro manj, kot je tedensko povprečje dela študentov v Evropski uniji. Drug zelo pomemben vidik za študente je tudi, da plačila preko študentskih servisov zelo redko zamujajo, saj imajo kar v 90 odstotkih možnost predhodnega nakazila. Poleg tega pa študentski servisi poskrbijo za plačilo vseh prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kršitev na področju študentskega dela pa v zadnjih dveh letih skoraj ni bilo, saj je Inšpektorat RS za delo v letu 2008 odkril le nekaj primerov kršitev, in sicer je bilo v letu 2008 le 19 primerov, da je dijak ali študent delal brez ustrezne napotnice. Kar glede na en milijon izdanih napotnic v letu 2008 predstavlja zgolj približno 0,000019 odstotkov kršitev.
MDDSZ na napačnih predpostavkah oblikuje velike spremembe sistema študentskega dela in na teh podlagah tudi pripravlja Zakon o malem delu. Ukinitev študentskega dela kakršnega poznamo danes, bi najbolj prizadela predvsem študente, saj po raziskavah več kot tretjina študentov dela preko študentskega servisa zato, da sploh lahko študira. ŠOS zavrača pristop pri katerem država ukinja socialni korektiv preden zagotovi ustrezne pogoje za študij. Ob kritičnem pomanjkanju štipendij, primanjkuje tudi 5500 študentskih postelj, država pa s svojimi napovednimi reformami napeljuje h krčenju pravic študentov, ki so vezane na status študenta.
Zakon o malem delu predvideva, da bo študent na leto lahko delal največ 672 ur oz. 14 ur na teden. Kot kaže pa se MDDSZ ne zaveda, da študenti povprečno potrebujejo od 510 do 562 evrov na mesec za stroške študija (bivanje, prehrana, študijska gradiva, potni stroški…). Ob povprečnih štipendijah v višini 180 evrov, ki jih prejema zgolj 23 odstotkov študentov, in ob predpostavki, da imamo v Sloveniji že skoraj 100.000 brezposelnih odraslih, ki se borijo za svoje preživetje, si je nemogoče predstavljati, kako bodo starši in tudi tisti, ki zaslužijo 500 evrov na mesec, financirali študij svojim otrokom. Tako ŠOS nasprotuje časovnemu omejevanju študentskega dela, predvsem zaradi neurejenosti ostalih področij, ki kreirajo socialni položaj študenta.
Mikavna je tudi zamisel o upoštevanju študentskega dela v delovno dobo in predstavlja idejo MDDSZ, kako reševati vedno prazno pokojninsko blagajno ob reformah pokojninskega sistema. Upoštevanje študentskega dela v delovno dobo za študenta seveda ne bo poceni, saj to pomeni plačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno. To pa v končni fazi vodi v izenačenje študentskega dela s pogodbo o zaposlitvi oz. delovnim razmerjem, kar posledično pomeni, da bodo prispevki za študentsko delo skoraj povsem izenačeni s prispevki pri drugih pogodbenih oblikah. To bi pomenilo dodatno obremenjevanje delodajalcev, kar bi se v končni fazi prevalilo na študenta (npr. znižanje neto urne postavke). V kolikor bodo v sistem malega dela vključeni tudi upokojenci in brezposelni se bo povpraševanje delodajalcev po študentih drastično zmanjšalo, s tem pa bo delo študentov postalo nekonkurenčno.
Še posebej pa je zastrašujoče, da MDDSZ ni opravil zadovoljive raziskave nad učinki, ki bi jih lahko imel institut malega dela na dodatno marginalizacijo na trgu dela, saj takšno delo jasno kaže podobnost s t.i. »delo za en evro« (One-Euro-Jobs), ki še hitreje povečuje množico »zaposlenih revnih«. Prav tako se iz trenutnih izhodišč Zakona o malem delu lahko opazi, da tudi institut malega dela sodi pod definicijo negotovega, priložnostnega ter prekernega dela, ki mladim prinaša le novo obliko nestabilne zaposlitve, ob tem pa še povečuje segregacijo na trgu dela.
Katja Šoba, predsednica ŠOS: »ŠOS je za pravice študentov do študija in njihovo preživetje pripravljen iti do konca, tako da trenutno ne izključujemo niti referenduma, niti množičnih demonstracij ali zasedbe javnih prostorov niti široke državljanske nepokorščine.«
