V času študija je študent zavarovan preko njihovih staršev oziroma preko delodajalcev staršev. Vsa zavarovanja so krita s prispevki delodajalca njihovih staršev.
Družinski člani se namreč vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje prek zavarovancev in niso zavezanci za prispevek (študent, ki torej ni zaposlen oziroma nima odprtega s. p.-ja, je zavarovan prek svojih staršev in ne plačuje prispevkov). Do kdaj smo zavarovani preko staršev ali če smo brez statusa in druge informacije, nam je pripravila Sabina Pirnat, pravna svetovalka v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani.
Zakon pravi …
Skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je lahko otrok obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član prek svojih staršev do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta, če ni sam zavarovanec, po tej starosti pa le, če se šola, in sicer do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Zavezanec za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje je delodajalec starša, prek katerega se otrok vključuje v obvezno zdravstveno zavarovanje. Staršem in delodajalcem zato ni treba ničesar plačati. Predpisi s področja visokega šolstva zagotavljajo rednemu in izrednemu študentu, ki je vpisan na visokošolski zavod in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu, če ni v delovnem razmerju ali ni prijavljen kot iskalec zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje, da je lahko obvezno zdravstveno zavarovan kot vzdrževan družinski član.
Študent brez statusa in študenti s statusom, vendar z dopolnjenimi 26. leti, ter diplomanti
Če študent prekine oziroma dokonča študij in torej ostane brez statusa študenta, ne more več biti zavarovan kot vzdrževan družinski član. Tako obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam. Starši študenta morajo svojemu delodajalcu takoj po prenehanja statusa oziroma otrokovemu dopolnjenemu 26. letu to sporočiti delodajalcu, da ga odjavi iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Če tega ne storijo, nosijo tako kazensko kot materialno odgovornost. Študent prav tako ne more biti več zavarovan kot vzdrževani družinski član v primeru, če se zaposli oziroma odpre s. p. (velja tudi za popoldanski s. p.!). V primeru, če se zaposli, stroške zanj krije delodajalec, v primeru, če odpre s. p., mora v 8 dneh na izpostavi ZZZS-ja vložiti prijavo v zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje. Študent brez statusa oziroma študent, ki je že dopolnil 26 let, ima naslednji možnosti:
• Se zavaruje kot občan: po 21. točki 15. člena ZZVZZ je lahko študent zavarovan kot občan le, če nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih ne dosega 50 % minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (če nima nobenih prejemkov in nobenih lastnih sredstev in si zato ne more plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja). Študent se kot občan zavaruje na občini v kraju stalnega bivališča. Vsaka občina ima svoje določbe, ki se nanašajo na maksimalne prihodke, ki jih sme študent imeti, da se zavaruje kot občan. Ponekod je obvezno, da je študent prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Za več informacij se torej obrnite na občino v kraju stalnega bivališča.
• Se zavaruje kot samostojni zavezanec: če ima študent brez statusa dohodke, ki so višji, kot jih določa njegova občina v kraju stalnega bivališča, da bi bil zavarovan kot občan, se mora zavarovati kot samostojni zavezanec. In sicer si obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje sam. Uredi si ga na zavodu za zdravstveno zavarovanje v kraju stalnega bivališča. Območne enote najdete na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
• Se zavaruje prek Zavoda RS za zaposlovanje: ta možnost je relevantna le za diplomante in pavzerje, ne pa za študente s statusom, ki so dopolnili 26 let. Torej če se diplomant ali pavzer prijavi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, mu obvezno zdravstveno zavarovanje krije Zavod, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa si mora prav tako urediti sam. Tu je treba opozoriti, da se na Zavod RS za zaposlovanje ni mogoče prijaviti, če ima oseba še status študenta (na Zavod se prav tako ne morejo prijaviti izredni študenti).
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Kot študentu ti ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni treba plačevati, če ustrezaš pogojem za prejemanje denarne socialne pomoči. Ta ugodnost preneha v trenutku, ko izgubiš status študenta oziroma dopolniš 26 let. Od tu naprej je torej treba doplačati stroške zdravljenja (zdravstvene, bolnišnične, zdraviliške in zobozdravstvene storitve, zdravila, reševalne prevoze, medicinske pripomočke itd.). Zato je priporočljivo, da si študent, ki je zaključil šolanje oziroma je brez statusa, uredi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti (storitve iz 2. do 6. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – npr. ortopedski pripomočki, prevoz z reševalnim vozilom, dializa, zoboprotetično zdravljenje, presaditev organov … ), in sicer pri zavarovalnicah, ki ponujajo takšna zavarovanja. Drugače se lahko zgodi, da bi npr. v primeru prometne nesreče moral sam plačati prevoz v bolnišnico in zdravljenje, kar stane več kot 10.000 evrov.
Mojca Buh
