Končno je prišel čas, ko so dnevi spet tako dolgi, da lahko storiš še kaj drugega, kot se zbudiš, greš na faks in se domov vračaš po temi. Ko je dovolj toplo, da ne potrebuješ več zimske opreme. Malo krajši rokavi, hlače nad gležnji in platnene superge. Čas, ko se končno moraš prebuditi iz zimskega spanca in se aktivirati, saj poletje že počasi trka na vrata. Ogromno je stvari, ki jih lahko storimo, da se malo napolnimo z energijo in ob tem porabimo še kakšno kalorijo več, da bomo še toliko bolj zasijali na plaži, ko bo prišel čas tudi za to.
Raziskava, ki jo izvedli na YMCA, je pokazala, da je 32 % tistih, ki so telesno aktivni, tudi v boljšem mentalnem stanju. In ker je pomlad čas veselja, cvetenja in aktivnega življenja, z vami delimo nekaj dejstev, s katerimi se boste lažje motivirali, da postanete aktivni.
Najprej si zamisli in primerjaj 4 situacije:
- Sedeš v avto, zapadeš v gnečo, čakaš, čakaš v vrsti za parkirišče, parkiraš, plačaš parking, končno prispeš.
- Sprehodiš se do avtobusne postaje, čakaš avtobus, se pritožuješ nad zamudo, greš na avtobus, plačaš, se gužvaš, zapustiš avtobus, sprehodiš se še do končne destinacije in prispeš.
- Greš peš, narediš nekaj zase, sprostiš se, ampak porabiš trikrat več časa, kakor če …
- Sedeš na kolo, prehitiš vso prometno gnečo, zakleneš kolo in si že na cilju.
Katero možnost bi izbral?
Verjetno je zdaj že jasno, da bomo najprej govorili o povsem običajni aktivnosti, ki jo vse prevečkrat postavimo ob stran: kolesarjenje.
Sicer je res, da v bistvu kakršnakoli telesna aktivnost pripomore k boljšemu mentalnemu počutju, ampak kolesarjenje ima še nekaj dodatnih prednosti. Ko kolesariš, si v naravi (ali pa v mestu) in voziš približno 15–20 km/h. Veš, koliko destinacij lahko obideš in koliko lepih novih kotičkov lahko odkriješ! Lahko se voziš sam in med uživanjem v razgledu razmisliš o težavah, ki te tarejo, ali pa se voziš v skupini in tako okrepiš svoje družbene vezi. Poleg tega v eni uri kolesarjenja porabiš med 400 in 1000 kalorij in ob nižanju teže krepiš tudi mišice, predvsem zadnjične in stegenske mišice, meča in kolenske tetive (to so glavne mišične skupine, ki so pomembne tudi pri dobrem seksu). Pri Health study campaign so izvedli študijo, v kateri so ugotovili, da so kolesarji – torej tisti, ki kolesarijo v mestu, npr. do faksa ali službe – v primerjavi s pešci, uporabniki javnega prevoza in vozniki avtomobilov najmanj izpostavljeni izpušnim plinom. Kolesarjenje torej pripomore tudi k bolj zdravim pljučem. Ko pa primerjamo kolesarjenje s tekom, pa je pomembno izpostaviti še nekaj: pri tekačih na dolge proge je 133–404 % več kazalcev mišičnih poškodb kot pri kolesarjih, zato ker pri teku neposredno obremenimo mišice s svojo težo.
Električno kolo
Če pa te še nismo povsem prepričali in te še vedno moti, da se ob poganjanju navadnega kolesa prešvicaš oziroma te je strah tistega gromozanskega hriba, ki te čaka tik pred ciljem, imamo zate rešitev. Vse bolj priljubljena so električna kolesa, ki nam ob vseh zgoraj navedenih prednostih kolesa ponujajo še nekaj dodatne podpore med vožnjo. Imajo namreč motor, ki ga lahko prižgeš takrat, ko potrebuješ malo pomoči, polnjenje pa te stane le nekaj centov. Nakup električnega kolesa je sicer lahko precejšen strošek, saj se cene začnejo pri 800 evrih, tista zmogljivejša in večja pa so še nekoliko dražja. Ampak električna kolesa so pravzaprav zamenjava za (mestni) avtomobil, ker so kot nalašč za razdalje, krajše od 20 kilometrov. 60 % ljudi se v avtu tako ali tako vozi samih in potujejo na razdaljah, krajših od 6 km, za kar je električno kolo veliko bolj primerno, ker se z njim izogneš gneči na cestah. Poleg nakupa nimaš dodatnih stroškov s servisiranjem in točenjem goriva niti s plačevanjem parkirnega mesta (ali morebitnih glob), zato se dolgoročno nakup prej ali slej izplača. Študije so pokazale, da se lastniki električnih koles vozijo trikrat več kot lastniki običajnih koles, vožnja s kolesom pa je tudi veliko manj stresna kot vožnja z avtomobilom. Tudi doma kolo ne zasede veliko prostora (obstajajo tudi zložljiva električna kolesa), baterije pa so dandanes izjemno zmogljive, saj lahko z eno prevoziš tudi do dobrih 100 km – če vmes pridno poganjaš, pa si praktično neustavljiv.
Skiro
Če pa ti sedenje na kolesu ne ustreza najbolj, imamo zate še eno opcijo, ki te v hitrem času pripelje na želeno destinacijo, ob tem pa še kuriš kalorije. To je skiro. Vožnja z njim ti dvigne srčni utrip na 60–70 % maksimalnega, ampak se hkrati ne utrudiš preveč. Ta rang aktivnosti pa je po besedah strokovnjakov najprimernejši za to, da telo kuri lastno maščobo! Skiro je prav tako zelo zabaven in možnost poškodbe je pri vožnji z njim minimalna – ker gre za nizko intenzivno vadbo, nimaš niti bolečin v mišicah. Obstajajo tudi električni skiroji, vendar za razliko od električnih koles pri električnih skirojih ne delaš praktično ničesar. So sicer cenejši, najdemo jih že od 150 evrov dalje, ampak ne pozabi, da je naš pomladni cilj konec koncev aktivacija.
Še enkrat poudarjamo, da so vse vrste aktivnosti več kot dobrodošle in veliko jih je! Sprehod, tek, hoja v hribe, rolanje, kotalkanje, badminton na prostem, odbojka na mivki in tako dalje. Tokrat želimo le izpostaviti, kakšne prednosti s seboj nosijo tudi tiste povsem običajne in predvsem uporabne pomladne aktivnosti. Pa uživaj v pomladi!
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
