Človeško telo naj bi porabilo za gibanje v ritmu glasbe od 8 do 12 KCal na; za eno uro (60 minut) aktivnosti to znese od 480 do 720 KCal. Za primerjavo: pri teku človek porabi od 700 do 1200 Kcal za 60 minut aktivnosti.
Za razliko od teka ima ples izjemne družbeno-socialne učinke: na plesu smo ponavadi v družbi, se pogovarjamo, smejimo, zabavamo … Ples je zato rekreacija za vse starosti ob domala vseh glasbenih zvrsteh.
Pri Zdravi zabavi si tako prizadevamo, da bi ples postal del splošne kulture in odraz kakovosti življenja. Zato se trudimo vsako študijsko leto ponuditi čim bolj pestro ponudbo plesnih tečajev: od klasičnih, standardno in latinskoameriških plesov do novejšega reggaetona. Tako se pri Zdravi zabavi za vsakega svoj ritem najde.
Standardni in latinskoameriški plesi:
Standardni plesi so plesi, ki so jih poznali že naši stari očetje in mame. So plesi, za katere je značilen urejen ritem in gibanje, posebna plesna drža, praviloma zaprta, in tehnika »zlitosti plesalca in plesalke v eno«. Standardni plesi so značilni po plavajoči breztežnosti. Prav zaradi te lahkotnosti gibanja ustvarjajo vtis lebdenja. V skupino standardnih plesov štejemo angleški ali počasni valček, dunajski ali hitri valček, slowfox, foxtrot, polko, tango, disco hustle.
Latinskoameriški plesi so se razvili s prihodom kolonialistov v Latinsko Ameriko kot mešanica ritmov in korakov iz različnih kultur: črnoafriške, južnoameriške in evropske. Značilnost teh plesov so različni ritmični instrumenti, odprta plesna drža, raznolikost ritmov in gibanj ter izrazita nabitost z energijo. Medtem ko sta plesalca pri standardnih plesih »eno«, pri LA plesih pa se plesalca »lovita«, osvajata, srečujeta in oddaljujeta … Skratka, latinskoameriški plesi razvnamejo prikrito in odkrito strast in energijo. Med te plese sodijo: samba, cha-cha-cha, rumba, merengue in jive, ki je sicer severnoameriškega izvora.
Orientalski ples:
Trebušni in/ali orientalski plesi izvirajo iz ljudskih obrednih plesov ljudstev bližnjega in srednjega vzhoda. Tega lahko plešemo kot običajno ljudski ali pa kot ples za zabavo drugih. Preteklost orientalskih plesov je izrazito povezana s poezijo in celotno kulturno bližnjega in srednjega vzhoda, za katerega so izraziti značilni ritmi.
Orientalski plesi omogočajo ženski, da sprosti svoj izvirni duh, da se počuti prijetno sama s seboj. Z osredotočanjem plesalke na sebe pridobi potrebno neodvisnost in prostost, kar ji daje vtis popolne odmaknjenosti in vzvišenosti. Osnova gibanja pri orientalskih plesih je vezana na značilen orientalski plesni korak, gibe s trebuhom, boki, medenico, gibe s trupom, z rameni oziroma rokami ter gibe z glavo.
V Sloveniji postajajo orientalski plesi vedno bolj popularna in priljubljena zvrst zaradi svojih univerzalnih kvalitet, saj je gibanje naravno in harmonično, nudi pa boljšo telesno in duševno počutje plesalk. Telo ima svoj svet, razum in dušo. Orientalski plesi so primerni za vse starosti, postave ali teže. Orientalski plesi dajejo ženski občutek popolnega sprejemanja lastnega telesa, samozavesti, odkrivanje ženskosti ter notranjega izraza in potreb.
Kubanska in portoriška salsa:
Salsa ni le trend in modna muha! Latino glasba kubanskega izvora, začinjena z mešanico različnih ritmov, osvaja srca celega sveta. Salsa je ples, ki si izposoja korake latinsko-ameriških plesov vključno z mambo in rumbo!
Po načinu plesa razlikujemo dve vrsti salse, kubansko ali drugače rečeno rueda de casino in portoriško salso. Obe sta si med seboj zelo podobni, vendar se kubanska salsa pleše v parih v širšem plesnem krogu, pri čemer plesalci ob v naprej dogovorjenih imenih figur menjavajo. Lahko jo plešemo z zelo enostavnimi plesnimi figurami, navadno pa v njej prepletamo zapletene afriške gibe. Portoriška salsa je bolj ekscentrična in zahteva večjo spretnost plesalcev, saj plesalca ne plešeta po celem plesišču, temveč izvajata plesne obrate in figure v liniji.
Swing:
Swing je predvsem glasba. Je zvrst Jazz glasbe, ki ima afriške in evropske korenine. Swing ples pa je jazz ples, pri katerem plesalci sledijo orkestru, ritmu in melodiji, pri čemer imprvizirajo in upoštevajo sinkopiranje. Swing glasba je nastala v 20. letih prejšnjega stoletja in je bila najprej popularna med temnopoltim prebivalstvom. Splošno popularsnot pa je swing dosegel 1935. Med avtentične in najbolj znane swing plese uvrščamo 8-taktni Lindy hop, 6-taktni Eastcoast swing, balboo.
LINDY HOP je avtentični afro-evropsko-ameriški swing ples. Ravno tako kot swing glasba vsebuje glasbene vplive iz Afrike in Evrope tako tudi v Lindy Hopu vidimo različne plesne vplive. Zaprta drža in obrati izhajajo iz evropskih plesov, drža telesa in figure, kjer sta partnerja ločena, pa imajo korenine v afriški plesni tradiciji. Ples se je razvijal skupaj s swing glasbo na osnovi plesov »Charleston« in »Black bottom«. Začetnike najdemo predvsem med črnskimi prebivalci Harlema.
Reggaeton ali latino hip hop:
Reggaeton ali latino hip hop je postal popularen v Latinski Ameriki v poznih 90-ih in se razširil v Severno Ameriko in v Evropo v začetku 21. stoletja. Reggaeton združuje reggae in dancehall iz Jamajke z latinsko glasbo in hip hopom. Reggaeton se lahko pleše posamezno ali v paru in takrat se imenuje perreo (=doggystyle). Gibi so zapeljivi in energični. Trenutno je t. i. perreo razširjen po vsem svetu, od Dominikanske Republike, Peruja, Venezuele, Amerike do Španije, in še pridobiva milijone ljubiteljev tovrstne glasbe. Reggeaton je v te države prinesel tudi stil oblačenja, govorjenja in plesanja. Na to glasbo se rapa večinoma v Španščini. Najbolj znani “reggeatonisti” so Daddy Yankee, Don Omar, Ivy Queen, Vico C in Wisin &Yandel. V Sloveniji pa deluje kubanski raper in latino hip hop pevec Erasmo S. Casanova. Omenjeni stil petja je tako zelo razširjen, da so leta 2005 na Grammyju odprli novo kategorijo imenovano “najboljši izvajalec urbane glasbe”, v katero uvrščajo Reggeaton.
Sodobni ples:
Sodobni ples se je razvil skozi prenovo odnosa do glasbe in gledališča. V Evropi se je sodobni ples pojavil v zadnjih desetletjih 20. stoletja. V Sloveniji se je najprej pojavilo ime PLESNO GLEDALIŠČE, šele v devetdesetih letih je prišlo do uveljavitve pojma SODOBNI PLES. Vzpostavil se je kot odprto polje raziskovanja telesnosti ter njenega razmerja do drugih umetnosti, medijev in novih tehnologij. Sodobni ples je razvil že vrsto različnih plesnih tehnik (Cunningham, Limon, Graham, Hawkins, Horton, release, body mind centering, contact improvisation, študije Labanove metode, sodoben ekspresionistični ples, tehnika Alexander, metoda Feldenkrais …). Sodobni ples je osnovno izrazno sredstvo. Telo je plesni inštrument – z njim lahko sproščamo čustva, ustvarjamo in se sporazumevamo.
