Čeprav še nismo začeli z novim študijskim letom, je prav, da spregovorimo o skrbeh, ki tarejo nekatere študente – neopravljeni izpiti, diploma, brez statusa. In kako naprej?
Z vprašanji smo se obrnili na študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani. Sara Erjavec, pravna svetovalka v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani, nam je posredovala naslednje informacije.
Kaj lahko naredi študent, ki še mora opraviti izpite in narediti diplomo, a nima več statusa? Kakšne so njegove možnosti?
Razlikovati je treba med študenti, ki imajo samo še diplomo in na tiste, ki imajo diplomo in izpite. Tisti, ki imajo samo še diplomo, morajo diplomo dokončati in jo zagovarjati v dveh letih od prenehanja statusa, če jo želijo opraviti brezplačno; po preteku dveh let je treba diplomo plačati. Tisti, ki imajo še izpite in diplomo, pa morajo v vsakem primeru plačevati tako izpite kot tudi diplomo. Cena izpitov se obračuna po ceniku, ki velja za tiste, ki opravljajo izpite brez statusa študenta t. i. ”pavzerji”. Če je študentu pomembna samo ohranitev statusa študenta, mu preostanejo naslednje možnosti:
1. Vpis na višjo šolo – višje šole so popolnoma ločene od visokošolskega izobraževalnega sistema, zato je lahko študent hkrati vpisan tako na višjo kot tudi na visoko šolo oz. fakulteto. Z vpisom si pridobi status študenta, ki vključuje vse pravice tega naslova, razen bivanja v študentskem domu in zdravstvenega zavarovanja, če je študent starejši od 26 let. Podatki o prostih mestih na višjih šolah so objavljeni od 1. septembra 2009 na spletnih straneh Višješolske prijavne službe (www.vss-ce.com/vps), Ministrstva za šolstvo in šport RS (www.mss.gov.si) in na posameznih višjih strokovnih šolah. Na še prosta mesta se lahko študent do 1. oktobra 2009 vpisuje po postopku, ki ga določi in objavi pristojni organ višje strokovne šole, in sicer neposredno na posamezno višjo šolo.
2. Vpis v poklicni tečaj – tečaje izvajajo posamezne srednje šole in izobraževalni centri, z vpisom pa posameznik pridobi status dijaka.
3. Vpis na izobraževanje odraslih – ponavadi je ta možnost plačljiva, z njo pa posameznik pridobi status udeleženca izobraževanja odraslih. Pri tem mu pripada zdravstveno zavarovanje preko staršev do 26. leta in delo preko študentskega servisa do 27. leta starosti. Ta izobraževanja izvajajo različni izobraževalni zavodi, na primer: Doba: http://web.doba.si/, CDI Univerzum: http://www.cdi-univerzum.si/ in Zaris: http://www.zaris.si/. Ob tem je treba omeniti, da se študent ne more vpisati na drugo fakulteto, dokler ne diplomira (čeprav še ima na primer možnost enega rednega vpisa), saj se mora pri tem izpisati s prve fakultete, kar pa pomeni, da ne bo mogel na njej diplomirati.
Ali se lahko študent prepiše in kakšen je postopek prepisa?
Zakon o visokem šolstvu daje študentu pravico, da enkrat zamenja študijski program, tj. da se prepiše na drugo fakulteto. Vsak študent ima možnost do dveh rednih vpisov v prvi letnik (v smislu prepisa oz. zamenjave študija) ali pa enega rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja. Ko študent ta ”bonus” izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa ”pavziranje” (66. člen Zakona o visokem šolstvu, ki določa pravice in dolžnosti študenta). V praksi to pomeni, da se lahko študent tudi po npr. dveh letih študija prepiše na drugo fakulteto, če ugotovi, da sedanja ne ustreza njegovim potrebam in željam. Gre za to, da se pri prepisu vpiše v prvi letnik druge fakultete, izjema je edino prepis na katero izmed sorodnih fakultet, kjer študentu lahko priznajo že kakšne opravljene obveznosti na prvi fakulteti in je možen vpis v višji letnik po merilih za prehode. Postopek: Študent izpolni prijavo in jo pošlje enako kot drugi kandidati, ki se prvič vpisujejo na fakulteto (maturanti). Tudi roki so enaki: v mesecu marcu je prvi vpisni rok, konec avgusta drugi vpisni rok, na začetku oktobra (od 1. do 5. 10.) pa tretji vpisni rok. Nato fakultete tiste kandidate, ki so bili sprejeti, povabijo na vpis. Preden se študent tudi fizično vpiše na drugo fakulteto, se mora NUJNO izpisati s prve fakultete. Študenti to običajno uredijo isti dan ali največ dan pred vpisom na drugo fakulteto, predvsem zato, ker je študent, ki se izpiše s fakultete, v času izpisa brez zavarovanja, kar pomeni, da si ga mora plačevati sam. Več informacij o tem najdete v naslednjih dokumentih: Razpis za vpis v študijskem letu 2009/2010 in Zakon o visokem šolstvu.
Kaj pa glede pogojnega vpisa po bolonjsko?
Pri pogojnem vpisu v okviru bolonjskih programov je treba pogledati akreditacijo študijskega programa, za katerega se študent zanima, saj fakultete urejajo pogojni vpis na različne načine. Navadno o tem odločajo najvišji organi na fakulteti (Senat …). Na primer na Fakulteti za družbene vede (FDV) se lahko redno vpišejo v višji letnik tisti študenti, ki so opravili vse študijske obveznosti, dovoljujejo pa pogojni vpis v višji letnik, če študentu manjka deset ECST točk (podatke sem dobila v referatu na FDV-ju). Na splošno pa še vedno velja nespremenjeni 153. člen Statuta Univerze v Ljubljani, če gre za večje število manjkajočih ECST točk (http://www.uni-lj.si).
Mojca Buh
