O tesnih vezeh med pravom in politiko se v javnosti pogosto razpravlja, a nikoli tako zagreto, kot v pred- in povolilnem času. Na Dnevih slovenskih pravnikov 2008, ki so potekali v Portorožu od 16. do 18. oktobra letos, se je okrogle mize z naslovom Pravo in politika udeležilo na stotine slušateljev. Politika namreč pomembno vpliva na sicer strokovno pripravljene predloge zakonov – tudi visokošolskega. Poglejmo, kako visokošolsko zakonodajo vidi Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2008-2012 …
V pričakovanju sprememb visokošolske zakonodaje
Zakon o univerzi, nova zakon o visokem šolstvu in zakon o raziskovalni dejavnosti, resolucija o razvoju visokega šolstva do leta 2020 – pravnih novosti bo menda na pretek. Med drugim naj bi vzpodbudili vpis na naravoslovno-tehnične in druge deficitarne študije ter razvijali interdisciplinarnost in povezave med znanstveno in gospodarsko sfero.
Kakovost na prvem mestu
Pričakujemo lahko prizadevanja za “okrepitev in razvoj odličnih univerz in drugih visokošolskih ustanov”, in sicer s pomočjo podrobne analize bolonjskega sistema, zlasti pa uvedbe agencije za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanja, ki bo vključena v evropsko mrežo (ENQA) ter evropski register tovrstnih agencij (EQAR). Nadomestila bo naloge sedanjega Sveta RS za visoko šolstvo in jih “izvajala na višji ravni”. K dvigu kakovosti študija pa naj bi pripomoglo tudi zmanjšanje števila študentov na visokošolskega učitelja.
Še naprej redni študij brez šolnin
Poleg avtonomije visokošolske, raziskovalne in znanstvene dejavnosti bo v ospredju tudi vprašanje financiranja visokega šolstva. Šolnin za redni študij ne bo, status izrednega študenta naj bi se izboljšal, v načrtu so tudi mehanizmi bonusov in malusov za redno in izredno šolanje, da bi študentje svoje študijske obveznosti opravljali v skladu s predpisanimi roki.
Jezikovna novost na obzorju?
Na konkurenčnost programov bi lahko pomembno vplivala možnost vzporedne uvedbe svetovnega, evropskega jezika na visokošolskih institucijah, ki jo ima koalicija namen proučiti. Tuji jezik naj bi se uporabljal kot predavateljski, študijski ter znanstveno-strokovni jezik.
Oživitev projekta NUK II
Obljublja pa se tudi pospešitev izgradnje nove univerzitetne knjižnice, NUK-a II, “vključno z izdelavo razpisa novega mednarodnega natečaja za izdelavo novih načrtov”. Ambiciozni načrti so seveda še – tako kot se spodobi!
Martina Srblin
