Svet ni eden, svetova sta sva, eden je moder in drugi je oranžen.
To postane predvsem očitno vsaki dve leti, ko so na sporedu volitve v upravne odbore študentskih organizacij po fakultetah, članicah Univerze v Ljubljani. Upravni odbori imajo po fakultetah različno število članov in so strukturirani v resorje, vodi pa jih predsednik (na večjih fakultetah je tudi podpredsednik). Predsednik (in na večjih fakultetah tudi podpredsednik) postaneta tudi študentska poslanca v študentskem zboru. Lista, ki uspe zbrati večino glasov v študentskem zboru, lahko sestavi študentsko vlado, ki je sestavljena iz 5 resorjev – (nekakšnih študentskih) ministrstev, na čelu nje pa je predsednik ŠOU v Ljubljani.
Zakaj modra in oranžna?
Letos sta se v boj za glasove študentov podali 2 listi – Neodvisna študentska mreža (NŠM – modri) in pa Samostojna akademska skupina (SAS – oranžni).
Tradicionalno “boj” med njima poteka predvsem na ravni letakov (kjer se študent lahko seznani s tem, kaj mu lista obljublja in kam ga vabi), promocijskega materiala, študentskih žurov in drugih dogodkov. Tudi letos je na začetku kazalo, da temu ne bo nič drugače.
Vendar pa se je zapletlo, ko so kandidati NŠM (modri) na 6 fakultetah dobili na dom odločbe, da so bile njihove kandidature zavrnjene, ker so bile oddane po priporočeni pošti.
Kaj je s tem narobe?
Morale bi biti oddane po navadni pošti. Povprečnemu študentu se to zdi smešno, če že ne celo absurdno. Pravna razlaga je sicer bolj kompleksna, vendar stoji na zelo trhlih temeljih. Tako je celo mnenje oseb, ki o pravu malo vedo.
Pravni temelj odločb je sicer v odločitvi Volilne komisije ŠOU, ki je spremenila volilni razglas (do česar sicer po aktih ŠOU sicer ni upravičena, ampak skrbi le za tehnično izvedbo volitev), ki je določal, da se kandidature oddajo “priporočeno po pošti ali osebno” v “po pošti”, da bi ga uskladila z volilnim pravilnikom ŠOU. Pogojno rečeno je s tem vse v redu.
Vendar pa se stvar zaplete, ko je prevzela vlogo zakonodajnega organa ŠOU (to je študentski zbor) in rekla, da beseda pošta “nedvoumno in jasno” pomeni “nič drugega kot navadna pošta” in da je to povsem jasno in logično.
Modri se s to razlago niso strinjali.
Ker so se počutili ogoljufane, so se odločili, da na tej točki ne bodo odnehali. Kmalu po tem dogodku je tako sledil protest pred poslopjem ŠOU v Ljubljani, ki ni ostal neopažen niti v medijih. Na protestu so si kandidati NŠM na usta prilepili črne trakove, da bi tako pokazali, da jim je bila neupravičeno odvzeta pravica, da bi se enakopravno z oranžnimi potegovali za mesta v študentskem zboru. Študenti pa so bili po njihovem oropani za možnost izbire o tem, koga bi želeli imeti kot svojega predstavnika. Kandidate je nagovoril tudi trenutni predsednik ŠOU v Ljubljani Tomaž Černe in jih pozval k spoštovanju aktov ŠOU. Protestirajočim so se zdele njegove besede absurdne, saj so bili prepričani, da jih ni naslovil na pravo stran.
Ker se kljub nasprotovanju ni zgodilo nič, so se modri odločili še za eno akcijo. Naslovili so jo z imenom “Pogreb študentske demokracije” in izvedli pravo pravcato pogrebno procesijo, ki se je vila od poslopja ŠOU v Ljubljani pa do stavbe, kjer domuje Univerza v Ljubljani. Protest je naletel na precejšen odziv v medijih, kljub temu se ni premaknilo nič, bližale pa so se volitve.
Volitve so tako brez večjih zapletov potekale na vseh tridesetih visokošolskih zavodih UL v torek, 21. in (na manjših fakultetah le) v sredo 22. oktobra. Od takrat je seveda minilo že kar nekaj časa, vseeno pa končni zmagovalec zaradi zapletov vseeno še ni znan.
Zanimivo pa je dejstvo, da sta po volitvah v sredo, 22. oktobra, v nočnih urah obe listi bučno praznovali svojo zmago – oranžna lista v Emonski kleti in modra v Net Caffe-ju.
Kakšni pa so rezultati volitev?
Najbolj zanimivo je seveda vedeti, kako so se študenti odločili na fakultetah, kjer so lahko “izbirali” samo med eno listo (vseeno pa so lahko glasovali ZA ali proti).
Na treh izmed šestih fakultet (vseeno pa se na teh treh šola skoraj 1/3 študentov UL!) so volivci večkrat obkrožili PROTI – to pa pomeni, da edina lista, ki je bila študentom na glasovnicah na voljo, ni bila izvoljena. To se je zgodilo na Filozofski fakulteti (FF), Fakulteti za družbene vede (FDV) in Pravni fakulteti (PF).
Na ostalih fakultetah so trenutno v prednosti oranžni oz. SAS. Vseeno pa še ni vse odločeno, saj bo najprej treba počakati do končnih rezultatov. Končna zmaga in možnost sestave vlade pa bo lahko ena ali druga barva razglasila šele po tajnem glasovanju poslancev v Študentskem zboru. Tista lista, ki bo dobila več glasov, bo namreč imela možnost sestaviti vlado in določati politiko ŠOU v naslednjih dveh letih.
Kako torej naprej?
Senat ŠOU je 3. novembra sprejel sklep, da bo v enem tednu razpisal nove volitve, in sicer tam, kjer ni bil izvoljen nihče – kjer je bilo več študentskih glasov proti. Od razpisa volitev do samih volitev lahko preteče med 30 in 45 dnevi.
Upali smo, da bodo študenti v novembrski številki revije Študent lahko prebrali intervju s predsednikom ŠOU v Ljubljani, vendar to zaradi opisanih zapletov žal ni bilo mogoče.
Glede na dano situacijo pa je vseeno bolje tako, saj je bila v zraku celo namera, da bi se Študentski zbor konstituiral brez manjkajočih poslancev. Bolje zato, ker bi tako Študentskemu zboru odvzeli legitimnost, ki jo kot predstavnik študentov mora imeti.
Kje bi bila tu legitimnost, če skoraj ena tretjina vseh študentov tam sploh ne bi bila zastopana?
Blaž Božnar
