Brskanje z Google Chrome

V začetku septembra je luč širnih internetnih prostranstev ugledal nov odprtokodni spletni brskalnik izpod rok mojstrov, ki so zakrivili najboljši spletni iskalnik Google. Bo novincu uspelo začiniti boj za uporabnike, ki se je doslej vršil predvsem med Internet Explorerjem, Firefoxom ter Opero, in nam ponuditi (še) boljšo izkušnjo brskanja po spletu?

Google je brskalnik Chrome zasnoval v skladu z načeli, zaradi katerih je njihov iskalnik najbolj popularen skupek tovrstne kode na svetu: hitrost, zanesljivost in enostavnost za uporabo. Obljubljajo, da bo pridno podpiral številčno četo spletnih aplikacij, ki z debeljenjem internetnih pipic postajajo vse bolj popularne, in bil tudi nadvse varen, po čemer se seveda zgleduje vsak spletni brskalnik, ki da kaj nase. V prvih 24 urah po izdaji beta različice za PC (različici za Mac in Linux sta še v povojih), je z Google Chrome spletne strani odpiralo 1% uporabnikov spletnih brskalnikov, tako da je novinec že prehitel Opero (0,74%) in umirajoči Netscape (0,72%). Da so odstotki tako nizki tudi za že uveljavljene brskalnike, sta “kriva” predvsem Internet Explorer, katerega še vedno uporablja 72,2% uporabnikov spleta in Firefox z 19,2-odstotnim deležem te zelo pomembne tržne tortice. In kaj ugotavlja omenjeni odstotek najbolj zagrizenih radovednežev?

Da ima Chrome svoje prednosti in slabosti, kakopak. Preletimo najprej pozitivne lastnosti: odpornost na sesutje (nič več ponovnih zagonov brskalnika ali celo računalnika, zato ker smo obiskali nadležno spletno stran); hitrost (nič več čakanja na dolgotrajen zagon brskalnika ali na naložitev tečnih oglasov, preden lahko nadaljujemo z brskanjem); minimalističen uporabniški vmesnik (adijo preveliki gumbi in številčnost le-teh); poenostavljeno iskanje (za katerega poskrbi pametna in nadvse uporabna naslovna vrstica); poenostavljeno upravljanje z odprtimi okenci (kar omogoča prilagodljivo brskanje oz. delo z več odprtimi stranmi); pametna domača stran (Chrome si zapomni najbolj obiskane spletne strani in devet le-teh ponudi takoj, ko odpremo brskalnik); in “anonimno” brskanje po spletu (možnost brskanja po spletu v posebnem okencu, ki ne shranjuje ničesar na trdi disk).

Da ni vse preveč rožnato, pa poskrbi tudi lepo število manjkajočih funkcij in napakic, vzrok večine katerih je dejstvo, da je Chrome šele v začetni beta fazi in kot tak še razmeroma daleč od (morebitne) končne različice. Tako lahko za zdaj pozabite na zanesljivo varnost pri uporabi/pošiljanju zaupnejših podatkov; uporabo številnih uporabnih dodatkov, s katerimi nas razvaja Firefox; možnost sinhronizacije, s katero lahko sicer poskrbimo, da je brskalnik identično nastavljen na več računalnikih v naši lasti in celovito podporo različnim standardom, ki so načeloma prilagojeni vodilnim brskalnikom. Zelo vprašljivo je tudi Googlovo ravnanje z našimi spletnimi navadami, katere baje rade volje delijo z oglaševalci, moti pa tudi izostanek okenca, na katerem so razvrščeni naslovi obiskanih spletnih strani in popreproščena zgodovina brskanja, ki še zdaleč ne ponuja toliko možnosti, kot jih recimo Firefox.

Palec gor ali dol, torej? Nedvomno gor, toda počakati bo treba, preden bo Chrome dosegel nekoliko poznejšo stopnjo svoje najverjetneje dolgotrajne evolucije in izpolnil svoj očiten potencial. Je pa tudi res, da konkurenčna bitka, ki poteka med spletnimi brskalniki, uresničuje svojo pozitivno vlogo na trgu in jih po uporabnosti, zanesljivosti in kakovosti vse bolj zbližuje, tako da uporabniki pri izbranem brskalniku glede na ostale kaj kmalu ne bomo več pridobili ali izgubili nič posebno pretresljivega. Najbolj važno je, da je brskalnik hiter in stabilen; ostalo so le še detajli. Google Chrome glede tega očitno ne bo imel težav.