V rastlinah se pogosto skrivajo pravi zakladi. Kopriva, na primer, ki jo zagotovo poznate po listih, ki tako neprijetno opečejo, je prava zakladnica snovi, ki odnašajo strupe iz telesa in mu hkrati dajejo energijo.
Čeravno se kopriv ni prav prijetno dotikati, ljudska modrost pravi, da ta pekoča rastlina poživlja organizem. Spomnim se, ko smo bili otroci, da so nam starejši, ko smo se domov vračali opečeni s koprivami po nogah in po rokah rekli, da smo si nabrali zdravja za vse življenje.
O koprivi lahko beremo v številnih ljudskih vražah. Pogosto se je primerjala in povezovala z ljubezensko strastjo; ta namreč včasih prav tako žge s poživljajočim ognjem v srcu. Tako se je dodajala ljubezenskim napitkom in talismanom, namenjenim tistim, ki čutijo gorečo ljubezen. Že v antiki so ljudi šibali s koprivami. Pa ne zaradi zlobe. Menili so, da to pomaga proti revmatizmu, zoper tifus, ženskam pa je to pomagalo, ko jim je izostalo mesečno perilo. Poznamo pa tudi vraže iz alpskih dežel, kjer so v preteklosti vrgli nekaj vejic koprive na kuhinjsko ognjišče, kadar so videli, da se bliža nevihta. S tem so želeli preprečiti, da v hišo udari strela. V starogermanski mitologiji pa je bila kopriva simbol boga strele, ki hkrati blagoslovi in žge.
To pekočo zel, ki raste ob starih zidovih, mlakah, ob zapuščenih zemljiščih in dobro pognojenih vrtovih, so že od nekdaj jedli kot špinačo ali v juhi. Kopriva je zelo hranljiva, vsebuje vitamin C, A in K ter veliko rudnin: železa in magnezija. Ker je manj kisla od špinače, jo lahko brez nevarnosti uživajo revmatiki, bolniki s protinom in vsi, ki jih muči artritis. Je odlično poživilo za prebavne žleze v želodcu, za prebavila, jetra, trebušno slinavko in žolčnik. Seveda kuhane koprive ne pečejo. Ker je krepilna, jo priporočajo materam po porodu in slabotnim otrokom.
Koprivo štejemo med najboljša čistila za kri. Poleg tega je pomembno zdravilo za bolezni sečil, pri vnetju ledvic in ledvičnih kamnih. Spodbuja presnovo. Ker vsebuje veliko železa, odpravlja slabokrvnost ter krepi odpornost proti prehladom in revmatičnim in protinskim boleznim. Uporablja se tudi za zniževanje krvnega pritiska, zdravljenje diareje, skorbuta, jetrnih težav in težav s prostato. Zdravi slabokrvnost, utrujenost, otekline, menstrualne težave, ekceme, povečano prostato, probleme urinarnega trakta, seneni nahod in alergije. V kozmetiki pa jo uporabljajo proti prhljaju in za stimulacijo rasti las.
Iz nje lahko pripravimo tudi čaj ali grgralo, ki pomaga proti ustnim infekcijam, aftam, vnetju dlesni in angini. Ker je prek zime v telesu ostalo kar nekaj strupenih snovi, je spomladanska kura s koprivami kot hrana ali čaj nekaj imenitnega. Kopriva nam namreč dodobra očisti kri, kot smo že omenili. Ker spodbuja celično presnovo, se obnese pri obrabi hrustancev. Torej, povsem mirno lahko vsak dan pijemo čas s koprivami ali uživamo špinačo iz nje. Če vas muči revma, pa si mirno pripravite toplo kopel, kjer bo vsaj nekaj listov koprive.
Pripravite si koprive kot špinačo. Ne veste kako jo pripraviti? Za vas smo poiskali recept za njo. Sestavine: 1 kg mladih kopriv, 3 stroki česna, žlička masla, žlička kisle smetane in nariban muškatni orešček. Koprive najprej dobro operite, nato jih blanširajte. Na maslu prepražite na drobno narezan česen, ki mu dodajte odcejene na drobno sesekljane koprive. Vse skupaj kuhajte približno 5 minut. Nato posolite in dodajte muškatni orešček in smetano. In tako je jed pripravljena. Ali pa si pripravite juho s pinjolami. Za pripravo juhe, ki bo zadoščala štirim osebam, potrebujete: 1 l kokošje juhe, 250 g mladih kopriv, 80 g masla, 30 g moke, 30 ml smetane za kuhanje, 90 g pinjol, sol, poper, muškatni orešček. Koprive naprej očistite ter jih operite. Nato jih v vreli slani vodi kuhajte približno 10 minut. Med tem časom v ponvi brez dodatne maščobe prepražite pinjole. Ko so koprive kuhane, jih odcedite in zmeljite v električnem mešalniku. V posodi razpustite maslo, dodajte moko, ki jo spenite in nato zalijte z juho. Dodajte še koprive in vse to kuhajte približno 10 minut. Začinite s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Na koncu umešajte smetano. Poskusite, pa dober tek!
Mojca Polc
