Praznik svetega Valentina se je sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Danes je podobno kot vsi večji prazniki močno skomercializiran.
Po nekaterih ocenah ljudje vsako leto pošljejo milijardo pisemc in valentinovih kartic, s čimer se praznik uvršča na drugo mesto. Prvo mesto še vedno zaseda božič.
Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril. In nič drugače ni v Sloveniji, kjer dan zaljubljencev z leta v leto dobiva vse večji pomen kljub temu, da je trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, nešteto.
In iz česa je pravzaprav narejeno Lectovo srce?
Lectovo srce je narejeno iz lecta. Lect je posebna vrsta medenega testa, ki zori 30 do 60 dni v čez 200 let starih hrastovih čebrih. Srce je obstojno več kot 50 let v suhem prostoru kot spominek, kot živilo pa je uporabno 2 leti. Torej bi lahko rekli, da je Lectovo srce neke vrste “večen” spomin.
Simbol tega praznika pa so prav gotovo tudi rože, ki imajo po starem izročilu tudi svoj pomen. Vrtnica je med rožami prava kraljica, zato ni čudno, da je med tistim cvetjem, ki ga najraje podarimo ali prejmemo. O njenem nastanku obstajata tudi dve legendi:
Antični Grki so verjeli, da je sojenica Kloto lepo mrtvo nimfo spremenila v rožo, Afrodita ji je dodala lepoto, Dioniz je prispeval dišeči nektar, Zeus pa je odpihal oblake, da bi lahko Apolon vrtnico oblil s soncem. Cvet so poimenovali kraljica rož in ga podarili Erosu.
O nastanku te prelepe rože so imeli svojo legendo tudi Rimljani. V Rimu je živela lepa deklica z imenom Rodanta, ki je imela vrsto snubcev, vendar zanje ni kazala pretiranega zanimanja. Ljubezen in želja po njej pa jih je tako gnala, da so podrli celo vrata njene hiše, da bi prišli do nje. Ta dogodek je tako zelo razjezil boginjo Diano, da je dekle spremenila v vrtnico, njene snubce pa v njene trne.
Maja Kranjc Müller
