Slovensko operno gledališče iz Ljubljane je nam ob začetku leta medkulturnega dialoga predstavilo kar dve odrski zapeljivki. Silva Varescu, kabaretna pevka, noro zaljubljena v princa Edvina in fatalna ciganka Carmen, ki jo celi svet občuduje že 150 let, sta vsaka s svojega odra navduševale operno občinstvo v svoji najboljši luči.
Zaton Avstro-ogrske monarhije se izražal tudi v glasbenih stvaritvah
Kot skladatelj tako imenovanega srebrnega obdobja Emmerich Kálmán nam v svoji opereti, Kneginja čardaša, ne ponuja melodij izjemne lepote in spevnosti, z zvoki madžarske ciganske glasbe bi nas že lahko dvignil na noge, če predstave ne bi poslušali v gluhi Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča. Kljub temu, da so naši solisti in zboristi odlični igralci, smo tokrat zares težko uživali v tem aspektu operetnega dela. Vseeno pa je ljubljansko operno občinstvo zelo zvesto svojemu ansamblu, ki se zaradi prenove operne hiše potepa po Ljubljani in po slovenskih odrih. Gospodarsko razstavišče pa je marketinško uspešno poskrbelo za prijeten popremierski sprejem, katerega žal nismo vajeni pri nas, saj v opernem gledališču ne in odlično medijsko publiciteto projekta, kar je tudi novost, ko gre za tako imenovane “visoko-kulturne” projekte.
Mérimé bi bil ponosen na slovensko-francosko Carmen
Gallusova dvorana Cankarjevega doma, ki je gostila ta veliki skoraj da mednarodni projekt, je bila razprodana do zadnjega sedeža in je publika z velikim zanimanjem pričakovala kar osem tujih solistov. Poleg pevcev so nas počastili svojim prihodom (za ne mali honorar) francoski režiser, kostumografka in scenografka. Za odrom sta dominirale in zasenčile vseh treh Carmen dve Micaeli, Sabina Cvilak in Martina Zadro, obe domači solistki. Tujci pa so kvečjemu prinesli francoski pridih in od predstave naredili veliki spektakel. Scenografija je resda bila tudi tokrat minimalistična, saj žal za kulturo ni več denarja kot v starih časih, vendar pa narejena z duhom in vredna tuje scenografke, kar se za kostume (Carmen se je večino časa sprehajala v negližeju in nočnem ogrinjalu.) zares ne more povedati. Naš ansambel pa je bil zelo dober, prvič v svetu se lahko slišala Carmen z izvirnimi govornimi dialogi, kar je dalo predstavi posebno privlačnost.
Olga Brezovar
