Na slovenskem visokošolskem nebu je lansko jesen zasijala nova zvezda – novogoriška FUDŠ ali Fakulteta za uporabne družbene študije. Pogovarjali smo se z njenim prvim dekanom, doc. dr. Borutom Rončevićem, ki ga je 14. 01. 2008, ko mu je potekel mandat, na tej funkciji zamenjal znani sociolog doc. dr. Matevž Tomšič. Dr. Rončević, ki sodeluje pri vrsti evropskih raziskovalnih konzorcijev, zlasti s področja ekonomske kulture in ekonomskega razvoja, in se je znanstveno-raziskovalnemu delu zapisal že kot dodiplomski študent, pa nam je vendarle še uspel skicirati FUDŠ v njenih bistvenih, svežih in ambicioznih potezah …
Koliko študentov ima trenutno FUDŠ? Kolikšno je bilo zanimanje za vpis?
FUDŠ ima trenutno 163 študentov. S to številko smo glede na mladost naše ustanove zelo zadovoljni. Je pa res, da dajemo prednost kakovosti pred količino. Očitno se je obrestovalo zelo trdo delo, ki smo ga vlagali v oblikovanje kakovostnih študijskih programov, v odmevne znanstvene raziskave, v organizacijo mednarodnih konferenc in pa že tradicionalnih vsakomesečnih družboslovnih večerov.
Izvajate tri prvostopenjske – Uporabne družbene študije (UN), Informatika v sodobni družbi (UN, VS) – in dva drugostopenjska programa – Medkulturni menedžment in Informatika v sodobni družbi. Od prvostopenjskih se samo Uporabne družbene študije izvajajo v obliki rednega študija. Načrtujete, da bo dobil svojo “redno” različico tudi kateri izmed programov Informatike v sodobni družbi? Če da, kdaj?
Seveda, FUDŠ je na nedavnem razpisu pridobila koncesiji za izvajanje visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi. Zato se bosta v redni obliki začela izvajati že v študijskem letu 2008/2009. Ta dva študijska programa bi toplo priporočil, saj gre za kombinacijo informativnih in družboslovnih znanj, ki jih trg dela izrazito potrebuje in zahteva, zaradi česar z zaposlitvami praviloma ni težav. Sicer pa tem ciljem sledimo tudi pri ostalih študijskih programih.
Štiri vodila, po katerih delujete, so: kakovost, uporabnost, interdisciplinarnost in internacionalnost. Kateri od teh vidikov ima po vašem mnenju v očeh študentov največjo težo?
V prvi fazi, ko se odločajo za študij, študente zanima predvsem uporabnost in tudi kakovost. Vendar pa gre za medsebojno močno povezana vodila in v kasnejših fazah študija oziroma v višjih letnikih bodo študentje čedalje bolj cenili tudi interdisciplinarnost in usmerjenost v mednarodni prostor. To že opažam pri naših podiplomskih študentih.
FUDŠ je raziskovalno usmerjena fakulteta, ki naj bi veliko pozornosti namenjala aplikativni razsežnosti znanja. Ali to pomeni, da je obvezni del študija tudi praktično usposabljanje?
Praktično usposabljanje je obvezen del študija na visokošolskem strokovnem študiju. Aplikativno razsežnost je potrebno pojmovati tudi širše, kot sposobnost reševanja težkih in kompleksnih problemov. To je tisto, kar delodajalci najbolj potrebujejo in zato naše študente izobražujemo in usposabljamo prav za reševanje teh problemov.
Svojim študentom menda nudite brezplačno učenje tujih jezikov. Katerih in kolikšen je interes študentov za jezikovni pouk?
Na začetku se je marsikdo začudil, zakaj v predmetnik nismo vključili tujih jezikov. Razlog je precej enostaven: znanje tujih jezikov ni del družboslovnega znanja in ne bi bilo korektno, da bi študente v okviru predmetnika prikrajšali za druge nujne vsebine. Seveda pa znanje tujih jezikov ni poseben privilegij, ampak nujno funkcionalno znanje. Zato našim študentom omogočimo brezplačno učenje tujih jezikov. Interes je velik. Če se smem pošaliti, to zanima celo tiste posamezne študente, ki se ne odlikujejo ravno po rednem obiskovanju predavanj, ha ha ha. Izbira jezika je prostovoljna odločitev študenta, nabor jezikov pa smo oblikovali na temelju ankete. Gre za glavne svetovne jezike.
V okviru FUDŠ deluje Inštitut za uporabne družboslovne raziskave. S čim se trenutno ukvarja, kaj je aktualnega?
FUDŠ zelo veliko pozornosti nameni znanstveno-raziskovalnemu delu, zato v okviru našega Raziskovalnega centra delujejo že trije inštituti: ob omenjenem Inštitutu za uporabne družboslovne raziskave tudi Mednarodni inštitut za igralništvo in Nacionalni inštitut za psihoterapijo. Ob odmevni raziskavi na temo igralništva raziskujemo tudi pluralnost medijskega prostora, javno mnenje ipd. Na FUDŠ vedno poteka več raziskovalnih projektov hkrati.
Kako pa bi opredelili vizijo razvoja FUDŠ? Se na obzorju že kažejo kaki novi študijski programi?
Na FUDŠ načrtujemo še nekaj novosti. Trenutno oblikujemo študijske programe s področja Socialnega menedžmenta, prav tako pa smo v postopku akreditacije programov s področja Psihoterapije. Za oboje vlada zelo veliko zanimanje.
Martina Srblin
