Štiriletni mandat dekana Fakultete za logistiko (Univerza v Mariboru) je prevzel prof. dr. Tomaž Kramberger, ki je bil izvoljen v prvem krogu. Z nami je spregovoril o odločitvi za kandidaturo, viziji odprte fakultete, novi stavbi fakultete v Celju in pomenu ter prihodnosti logistike v družbi.
Čestitke ob nastopu vašega mandata. Najprej bi se želel vrniti v preteklost. Zakaj ste se odločili za kandidiranje za položaj dekana?
Hvala za čestitke. Fakulteta za logistiko je predvsem v zadnjem desetletju naredila velik korak naprej – iz nove, širši javnosti še nepoznane fakultete je prerasla v pomembno in prepoznavno institucijo na področju logistike. Z vrhunskim raziskovalnim delom smo se uveljavili tudi mednarodno, kar potrjuje veliko število tujih doktorandov kot tudi številne objave v sodelovanju s tujimi raziskovalci.
Kljub vsem tem dosežkom pa sem imel občutek, da še ne izkoriščamo v celoti vsega svojega potenciala. Prav to me je spodbudilo h kandidaturi – želim povezati sodelavke in sodelavce, združiti naše ideje ter skupaj usmeriti energijo v nadaljnji razvoj Fakultete za logistiko. Verjamem, da imamo znanje, zagon in vizijo, da gremo še dlje.
Vaša vizija temelji na odprti in povezani fakulteti. Kako boste konkretno spodbujali večje sodelovanje med zaposlenimi, študenti ter gospodarstvom?
Eden prvih korakov bo prenovitev izvedbene organizacije Programskega sveta fakultete, v katerega so vključeni predstavniki gospodarstva. Njihove izkušnje in vpogled v potrebe trga nam bodo pomagali ohranjati študijske programe sodobne, relevantne in prilagojene izzivom prakse.
Poseben poudarek bomo namenili tudi prenovi Alumni kluba. Želimo aktivno vključiti naše diplomantke in diplomante v življenje fakultete – tako pri gostujočih predavanjih, mentoriranju, projektih kot tudi pri oblikovanju študijskih vsebin. Zavedamo se, da glas naših uspešnih diplomantov pomembno prispeva k ugledu in prepoznavnosti fakultete.
Ustanavljamo tudi t. i. Inštitut za preizkušanje logističnih tehnologij, ki bo prostor sodelovanja med fakulteto in slovenskimi logističnimi podjetji. Podjetja bodo tam lahko predstavljala svoje izdelke in rešitve, hkrati pa vzpostavljala neposreden stik s študenti. Tako bodo že v času študija prepoznali njihove kompetence in potencial, kar lahko vodi v boljše zaposlitvene priložnosti po zaključku študija.
V ospredje postavljate trajnostno, pametno in odporno logistiko. Katere korake nameravate najprej narediti za krepitev vloge fakultete kot sogovornika pri teh razvojnih usmeritvah?
Živimo v času hitrih in nepredvidljivih sprememb. Tradicionalne oskrbovalne poti se rušijo, svetovna trgovina pa se zaradi geopolitičnih premikov preoblikuje pred našimi očmi. Zdi se, da se bo celoten zemljevid svetovne logistike in trgovine moral prilagoditi novim razmeram – in to zelo hitro.
V takšnih okoliščinah potrebujemo nove pristope, ki bodo zagotavljali zanesljivo, odzivno in trajnostno oskrbo tudi v najbolj turbulentnih časih. Oskrba prihodnosti bo morala temeljiti na odpornosti in zanesljivosti, zato bodo ključnega pomena najnaprednejše tehnologije in koncepti, kot so fizični internet, decentralizirane avtonomne organizacije, “single window” sistemi, umetna inteligenca in drugi sodobni pristopi.
Na Fakulteti za logistiko se na te izzive odzivamo proaktivno – trenutno smo v fazi priprave prijave na razpis HORIZON, kjer želimo raziskati prav te nove oblike oskrbovalnih verig. Če bomo s prijavo uspešni, bomo v projekt vključili širok spekter deležnikov – od študentov in raziskovalcev do podjetij in oblikovalcev politik. Verjamemo, da lahko le z vključujočim pristopom ustvarimo rešitve, ki bodo imela resničen vpliv.
Napovedali ste večji poudarek na uporabi digitalnih orodij, krožnih modelov in podatkovne analitike. Kako boste zagotovili, da bodo študenti te veščine tudi praktično osvojili?
Del odgovora se skriva že v naših načrtih za povezovanje z gospodarstvom in ustanovitve Inštituta za preizkušanje logističnih tehnologij. Poleg tega pa bomo celovito pregledali študijske programe na področjih informatike, digitalizacije in sodobnih tehnologij, da prepoznamo morebitne vrzeli.
Na podlagi te analize bomo iskali konkretna partnerstva s ponudniki naprednih rešitev na trgu – tako programske opreme kot tudi storitev in platform. Naš cilj je, da študentom omogočimo neposreden stik s sodobnimi orodji, podatkovno analitiko in krožnimi modeli že med študijem – skozi praktične naloge, projekte in sodelovanja z industrijo. Le tako bodo po zaključku študija pripravljeni na izzive sodobne logistike in oskrbovalnih verig.
Z novimi geopolitičnimi in okoljskimi izzivi se spreminjajo tudi globalne oskrbovalne poti. Kako se lahko slovenska logistika – in z njo fakulteta – aktivno vključi v oblikovanje teh novih poti?
Primerna povezanost z odločevalci in ključnimi deležniki – ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem evropskem in globalnem prostoru – je ključna, če želimo vplivati na spremembe v logistiki in oskrbovalnih verigah. Prav zato si bomo v prihodnjem obdobju prizadevali za še tesnejše sodelovanje s tujimi raziskovalci in institucijami – tako iz Zahodne Evrope kot tudi s partnerji iz Kitajske in Severne Afrike.
Prvi pomemben korak v tej smeri bo vzpostavitev tesnega sodelovanja z Evropskim logističnim združenjem (European Logistics Association – ELA). Predstavniki tega združenja se bodo v prihodnje vključili v naš doktorski študij – tako kot predavatelji kot tudi kot mentorji. Verjamemo, da bomo z njihovim znanjem in izkušnjami še dodatno okrepili kakovost našega raziskovalnega dela in mednarodno prepoznavnost fakultete.
Nova stavba fakultete v središču Celja bo pomemben mejnik. Kaj bo pomenila za povezovanje raziskovalcev, študentov in industrije v Sloveniji in širše?
Nova stavba v središču Celja ni zgolj prostorska pridobitev – predstavlja simbol novega poglavja Fakultete za logistiko. Omogočila nam bo sodobno, spodbudno in odprto učno in raziskovalno okolje, ki bo še bolj spodbujalo sodelovanje med študenti, raziskovalci in industrijo.
Zasnovana bo kot prostor povezovanja: z laboratoriji za testiranje logističnih tehnologij, prostori za skupinsko delo, odprtimi učilnicami in možnostmi za organizacijo strokovnih dogodkov. Takšna infrastruktura bo omogočila tesnejše vključevanje industrijskih partnerjev v naše delo ter večjo vključenost študentov v praktične in raziskovalne projekte.
Prepričani smo, da bo nova stavba postala stičišče idej, inovacij in sodelovanja – tako znotraj Slovenije kot tudi v širšem evropskem prostoru.
Imate morda končno sporočilo za študente in bodoče študente?
V svetu, kjer so spremembe stalnica, postaja logistika ena najpomembnejših sil sodobnega razvoja. Ni več le podporna dejavnost – danes kroji učinkovitost gospodarstva, omogoča trajnostne preboje in povezuje svet.
Zato je študij logistike odločitev za prihodnost. Na Fakulteti za logistiko se zavedamo te odgovornosti in bomo naredili vse, da študijski proces ostane sodoben, povezan s prakso in usmerjen v reševanje resničnih izzivov. Naši programi niso namenjeni le izobraževanju, temveč oblikovanju strokovnjakov, ki boste soustvarjali rešitve prihodnosti – doma in po svetu.
Urednik portala Student.si
