Prva znanstvena analiza študentskega dela v Sloveniji

Girl cleans machine. Young female cafe worker indoors. Conception of business and service.
Foto: standret iz iStock

Monografija Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji, ki so jo pripravili profesorji in strokovnjaki z različnih področij, prinaša prvo celovito analizo študentskega dela v Sloveniji. Publikacija osvetljuje pravne, ekonomske in kadrovske vidike te oblike zaposlovanja ter njen vpliv na mlade in širši trg dela.

Manj študentskega dela kot nekoč

Podatki kažejo, da se je obseg študentskega dela v zadnjih letih zmanjšal. Leta 2008 je delalo kar 75 % študentov, danes pa le še 61,7 %. Prav tako se je povprečno število opravljenih ur na mesec znižalo s 45,5 na 36,1. Ta trend je posledica demografskih sprememb in spremenjenih razmer na trgu dela, kjer delodajalci vse težje pridobivajo mlade za začasna dela.

Pravna ureditev študentskega dela

Študentsko delo v Sloveniji ureja več zakonov, med njimi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), šolska in davčna zakonodaja. Gre za posebno obliko začasnega ali občasnega dela, ki omogoča prilagodljivost tako za študente kot za delodajalce. Kljub temu avtorji monografije opozarjajo na potrebo po enotnejši zakonodaji, saj trenutna razdrobljenost otežuje urejenost tega področja.

Kaj mladi pridobimo s študentskim delom?

Študentsko delo mladim prinaša številne koristi:

  • Razvoj mehkih veščin, kot so timsko delo, prilagodljivost in komunikacija.
  • Pridobivanje izkušenj, ki so koristne pri prvi zaposlitvi, tudi če delo ni neposredno povezano z našim področjem študija.
  • Finančna neodvisnost, saj povprečen letni zaslužek znaša 2.956 € neto oziroma 246 € mesečno.
  • Povečanje zaposljivosti, saj nas kar 62 % najde zaposlitev pri delodajalcu, kjer smo opravljali študentsko delo. Poleg tega nas 90,3 % uspešno preide na trg dela takoj po zaključku šolanja.

Raziskava poudarja tudi pomen določenih preprostih del (npr. gostinstvo, zdravstvena nega), ki nadpovprečno prispevajo k razvoju kompetenc.

Zanimiva dejstva o študentskem delu

  • Mladi v povprečju opravimo le 2,5 meseca dela na leto, kar nam prinese enako dobo pokojninskega staža.
  • Manj kot odstotek nas opravi delo v obsegu redne zaposlitve.
  • Minimalna urna postavka za študentsko delo se je v zadnjih letih dvignila in postala primerljiva s stroški redne zaposlitve.

Pomen za trg dela in družbo

Študentsko delo ima širše družbene in ekonomske učinke. Pomaga razbremeniti pritisk na trg dela in povečuje konkurenčnost mladih. Hkrati omogoča usklajevanje šolskih obveznosti z delom ter nam odpira vrata v svet zaposlovanja. Monografija opozarja na potrebo po nadaljnjem raziskovanju tega področja ter oblikovanju politik, ki bodo še naprej podpirale mlade pri prehodu iz izobraževanja na trg dela.

Monografija Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji predstavlja dragocen vir informacij za vse ključne deležnike – odločevalce, delodajalce in mlade – ter ponuja smernice za izboljšanje sistema študentskega dela v prihodnosti.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.