V Sloveniji smo že nekako navajeni brati o uspehu slovenskega gospodarstva v zadnjem letu. Gospodarska rast je res dokaj visoka in se giba nekje med 5 in 6 odstotki, konec leta pa naj bi znašala 4,7 odstotkov. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je, v jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2007, napoved letošnje gospodarske rasti glede na pomladansko celo zvišal za 1,1 odstotno točko in sicer na 5,8 odstotka.
Glavna razloga naj bi tičala v ugodnejših gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju in bistveno močnejših investicijskih aktivnostih. In slovensko gospodarstvo res tudi vse več izvaža, na izboljšanje gospodarske rasti pa je definitivno vplivala tudi visoka rast bruto investicij, ki je dosegla 14-odstotno rast, medtem ko so v spomladanski napovedi na Umarju napovedali 5,9-odstotno rast. Odkar beležimo tako visoko gospodarsko rast posledično zaznavamo spremembe na trgu dela, kjer se močno povečuje zaposlenost, upada pa število brezposelnih. To se kaže v znižanju stopnje anketne in registrirane brezposelnosti, ki sta od osamosvojitve naprej na najnižji ravni. Vse to je res, vendar po drugi strani ne gre prezreti podatka, da je Zavod za zaposlovanje v letu 2006 upravičeno ali neupravičeno izbrisal iz registra brezposelnih 29.717 ljudi, od tega 13.748, ker pač “niso bili dosegljivi po telefonu ali osebno”. Človek tako dobi občutek, da je namen zavoda na vsak način čimprej znižati brezposelnost pred volitvami, da se bo vladajoča koalicija lahko pohvalila z rezultati in si na ta način prislužila še kakšen dodatni volilni glas. No, vsi vemo, da nek trend upadanja brezposelnosti sicer je, a še zdaleč ne odraža resničnega gospodarskega stanja v Sloveniji. Zaradi gospodarske rasti imajo korist tudi različne panoge, najbolj pa se je razcvetelo gradbeništvo, ki je v zadnjem letu doživelo pravi preporod.
In kako gospodarsko rast občutijo državljani? Gospodarska rast “navadnemu državljanu” pravzaprav ne pomeni veliko in če ga vprašate kako se preživlja, vam bo mirno rekel, da o gospodarski rasti sicer ne ve veliko, je pa opazil podražitve hrane, pijače, obutve in oblek. In ker se plače ne usklajujejo z rastjo inflacije in produktivnostjo dela, po mnenju novodobnih ekonomistov pa bi jih bilo potrebno še nekako bolj “oklestiti”, je razumljivo, da jeza ljudi ob takem stanju še bolj narašča. No, sindikati se sicer na vso moč borijo za “malega človeka”, vendar je kaj malo verjeti, da se bo politika plač v prihodnje spremenila. Delodajalci so tudi prepričani, da rast plač zavira pravzaprav visoka obremenitev stroškov dela. Davki in prispevki znašajo skoraj 40 odstotkov urne postavke stroškov dela, neto plača pa manj kot polovico.
In kdaj se je začarani krog sploh začel? Snežna kepa podražitve se je po hribu navzdol začela spuščati ob uvedbi evra in naraščala ob “pohlepni” politiki trgovcev in dobaviteljev. In zdaj se pač trgovci opravičujejo, da so nabavne cene dobaviteljev vrtoglavo narasle, dobavitelji pa valijo krivdo na trgovce in njihove visoke marže ter na dražje surovine nasploh. Inflacija pa medtem nevzdržno narašča. Umar je tako že popravil napovedi in sicer naj bi inflacija v letu 2007 znašala visokih 4,3 odstotka, in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi. Spomnimo se tudi, da je naša inflacija najvišja v evroobmočju. Vlada seveda ukrepa in napoveduje dosledno izvajanje politike nadzorovanih cen, uporabo možnosti zniževanja trošarin v primeru podražitve naftnih derivatov in dodatno znižanje primanjkljaja. Je pa jasno izrazila stališče, da podražitev hrane ni mogoče upravičiti z razmerami na trgu niti s povišanjem cen surovin, saj pri večini prehrambenih izdelkov surovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov. Urad za varstvo konkurence so tudi pozvali, naj preverijo informacije o dogovarjanju glede cen največjih trgovcev v Sloveniji, ker obstaja sum “zarote velikih prehrambenih trgovcev”, še bolj pa so podprli organizacije, ki skrbijo za zaščito potrošnikov. Pohvalno, a ne dovolj. V zadnjem mesecu so se cene kruha, izdelkov iz moke in jajc še dodatno dvignile in to v povprečju za 10 do 15 odstotkov. Nove napovedi pa napovedujejo, da naj bi se kmalu za toliko povišale tudi meso, mleko in mlečni izdelki. V tolažbo nam gre morda podatek, da se stvari ne dražijo le v Sloveniji, trend naraščanja je opaziti v vsej evropski uniji.
In kaj lahko pričakujemo do konca novega leta? Ker sta september in oktober v preteklosti inflacijo potisnila nekoliko bolj gor kot drugi meseci, smo pričakovali, da bo inflacija zlezla v višave, a smo se na srečo ušteli. Septembrska inflacija je znašala “skromnih” 0,4 odstotka, na letni ravni pa je inflacija znašala 3,5 odstotka, ki pa je še vedno dvakrat višja kot v evroobmočju. Upamo, da se bodo podražitve ustavile in da se bodo razmere na trgu umirile. Verjamem, da bi se vlada raje ukvarjala z vodenjem Evropske unije kot pa s sindikati, ki že grozijo, da bodo na ulice pripeljali večtisočglavo pobesnelo množico.
Predrag Rajčič
