V zadnjih letih se v Evropi vse bolj uveljavljajo alternative tradicionalnim žitnim mokam, med katerimi so tudi moke iz insektov. Ena izmed najnovejših je moka iz ličink mokarjev (Tenebrio molitor), ki se je že pojavila na trgu in vzbudila veliko zanimanja ter polemik. Medtem ko nekateri poudarjajo njene prehranske koristi in okoljske prednosti, drugi opozarjajo na kulturne ovire in dvome glede uvajanja tovrstne hrane med potrošniki.
Naraščajoča prisotnost mok iz ličink v Evropi
Evropska unija je v zadnjih letih odobrila več vrst insektnih mok za uporabo v prehrambeni industriji. Ena izmed najbolj razširjenih je moka iz ličink mokarjev, ki jo je odobrila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Ta moka se že uporablja v različnih prehranskih izdelkih, kot so kruh, testenine, piškoti in celo proteinske ploščice.
Odločitev za širjenje uporabe teh alternativ temelji na več dejavnikih, med drugim na potrebi po bolj trajnostnih virih beljakovin. Insekti, vključno z mokarji, potrebujejo bistveno manj vode in hrane za vzrejo kot tradicionalne živalske beljakovine, prav tako pa oddajajo manj toplogrednih plinov. Ker EU paranoično verjame, da ti plini ogrožajo prihodnost človeške vrste, bomo morda prav kmalu lahko jedli pizzo iz ščurkov, saj voditelji nimajo boljše ideje kako se spopadati z okoljskimi vprašanji.
Hranilna vrednost in prednosti
Ena glavnih prednosti moke iz ličink je njena bogata hranilna sestava. V primerjavi s pšenično moko vsebuje:
- Visok delež beljakovin – moka iz mokarjev vsebuje med 50 % in 60 % beljakovin, kar je več kot katera koli tradicionalna žitna moka.
- Bistvene aminokisline – zagotavlja ključne aminokisline, ki jih telo potrebuje za rast in regeneracijo.
- Vitamini in minerali – moka iz ličink je bogata z železom, cinkom, vitaminom B12 in omega-3 maščobnimi kislinami.
- Brez glutena – za razliko od pšenične moke je moka iz ličink primerna za ljudi s celiakijo ali preobčutljivostjo na gluten.
Nekatere raziskave so pokazale, da lahko uživanje insektnih beljakovin pozitivno vpliva na zdravje črevesja in imunskega sistema. Seveda imamo v takšne raziskave pravico dvomiti.
Kulturne in senzorične ovire
Kljub prehranskim prednostim se moka iz ličink sooča s pomembnimi kulturnimi in psihološkimi ovirami. V evropski prehranski kulturi uživanje insektov ni običajno, kar lahko povzroči odpor med potrošniki. Čeprav moka iz ličink nima značilnega okusa ali vonja po žuželkah, marsikoga že sama misel na njen izvor odvrača od nakupa.
Študije, izvedene na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, so pokazale, da dodajanje moke iz ličink v pekovske izdelke le minimalno vpliva na okus in teksturo kruha. Kljub temu pa psihološki vidik igra ključno vlogo pri sprejemanju tovrstnih izdelkov.
V državah, kjer je uživanje insektov bolj običajno, na primer v Aziji in Afriki, moka iz ličink ne povzroča podobnih zadržkov in se pogosto uporablja kot dodatek k različnim jedem.
Regulativni okvir in ekonomski vidik
Uporaba insektne moke v prehrambeni industriji je v Evropi strogo regulirana. Za zdaj imajo dovoljenje le nekatera podjetja, ki so uspešno dokazala varnost in prehransko vrednost svojih izdelkov. Postopki pridobivanja dovoljenj so dolgotrajni in zahtevni, kar omejuje širšo dostopnost teh mok na trgu.
Z ekonomskega vidika je moka iz ličink še vedno precej dražja od tradicionalne pšenične moke. Cena proizvodnje je višja zaradi stroškov vzreje insektov, predelave in testiranja. Zaenkrat je uporaba omejena predvsem na prehranske dodatke in posebne izdelke, ki ciljajo na ekološko ozaveščene potrošnike in športnike, ki iščejo visokobeljakovinske alternative.
Bo moka iz ličink torej res nadomestila pšenično?
Čeprav moka iz ličink ponuja številne prehranske prednosti in trajnostne rešitve, je njen popoln preboj na trg še vedno vprašljiv. Kulturni odpor, višja cena in regulativne ovire so glavni dejavniki, ki omejujejo njeno širšo uporabo.
V prihodnosti bi se lahko moka iz insektov uporabljala predvsem kot dodatek tradicionalnim mokam, saj bi s tem ohranili hranilne koristi, hkrati pa nekoliko zmanjšali odpor potrošnikov. Vse bo odvisno od tega, kako bodo podjetja znala s svojo propagandno mašinerijo prepričati potrošnike, da je to alternativa, ki ne koristi le okolju, temveč tudi zdravju. Podobno, kot so to storili z izkrivljeno prehransko piramido.
Novinar
