Fotografija, ki sleherno ameriško srce napolni s ponosom in domoljubjem praznuje že 80. obletnico svojega nastanka! Ta ikonična podoba, ki jo je 23. februarja 1945 posnel fotografski poročevalec Joe Rosenthal, je postala simbol ameriškega poguma in enotnosti ter je močno vplivala na popularno kulturo in kolektivni spomin. Fotografija ni zgolj vojni dokument, temveč močan vizualni prikaz solidarnosti in odpornosti, ki odmeva še danes. Ob tej pomembni obletnici se ozrimo na zgodovinski kontekst njenega nastanka, njeno vlogo v zgodovini in pomen, ki ga nosi v sodobnem svetu.
Krvava bitka za Iwo Jimo
Iwo Jima, majhen vulkanski otok v Tihem oceanu, je bil med drugo svetovno vojno strateško izjemno pomemben zaradi svoje lege med Japonsko in ameriškimi oporišči. Ameriške sile so si prizadevale zavzeti otok, saj bi jim omogočal lažjo izvedbo zračnih napadov na japonsko ozemlje ter služil kot varno pristajališče za ameriške bombnike B-29. Operacija zavzetja otoka, znana kot bitka za Iwo Jimo, je bila ena najhujših in najbolj krvavih bitk v vojni na pacifiku.
Ameriški marinci so 19. februarja 1945 začeli invazijo na otok, pri čemer so naleteli na silovit odpor japonskih enot, ki so bile dobro utrjene v podzemnih bunkerjih in tunelih. Japonske sile so uporabile gverilsko taktiko, zaradi česar so ameriške napredovale zelo počasi in utrpele številne žrtve. Bitka je trajala več kot mesec dni in terjala več kot 26.000 ameriških in približno 22.000 japonskih žrtev.
Pogoji na otoku so bili izjemno težki. Poleg neprestanih sovražnih napadov so se ameriški vojaki soočali tudi s težavnimi vremenskimi razmerami, vulkanskim pepelom, ki je oteževal premikanje, ter pomanjkanjem vode in zalog. Kljub temu so marinci postopoma pridobivali nadzor nad otokom, pri čemer je bil ključni trenutek bitke zavzetje gore Suribači.
Legendarni dvig zastave
Pet dni po začetku invazije, 23. februarja 1945, so ameriški marinci osvojili goro Suribači, najvišjo točko otoka. Na vrhu so najprej dvignili manjšo zastavo, kar je dvignilo moralo vojakov na otoku. Kasneje istega dne so se odločili dvigniti večjo zastavo, da bi bila bolj vidna. Prav ta drugi dvig zastave je ujel Joe Rosenthal in ustvaril fotografijo, ki je postala sinonim za ameriški patriotizem.
Rosenthalova fotografija je bila objavljena v časopisih po vsej ZDA in je hitro postala simbol ameriške neomajnosti. Leta 1945 je prejela Pulitzerjevo nagrado za fotografijo, kar je še dodatno potrdilo njen pomen. Podoba šestih marincev, ki skupaj dvigujejo zastavo, je navdihnila številne umetniške upodobitve, vključno z znamenitim spomenikom ameriškim marincem v Arlingtonu v Virginiji. Poleg tega je bila fotografija uporabljena kot simbol vojaških obveznic, ki so financirale ameriška vojaška prizadevanja v zadnjih mesecih vojne. Njena moč je presegla zgolj vojni kontekst, saj je postala ena najbolj ponavljanih in prepoznanih fotografij 20. stoletja.
Poleg vojaškega pomena je fotografija vplivala tudi na kulturno sfero. Njena sestava, dinamika gibanja in simbolika so bile predmet številnih analiz. Pogosto je bila uporabljena kot navdih v umetnosti, fotografiji in celo filmski industriji. Eden najbolj znanih filmov, ki raziskuje to tematiko, je Zastave naših očetov (2006) režiserja Clinta Eastwooda, ki prikazuje ozadje fotografije in življenja vojakov, ki so jo soustvarili.
Je fotografija res nastala v kaosu borbe?
Kljub svoji slavi je fotografija sprožila tudi nekaj polemik. Še najmanjši problem se zdi napačna identifikacija marincev na sliki. Prvotno so verjeli, da je med njimi tudi John Bradley, vendar so kasnejše raziskave pokazale, da so bili na fotografiji dejansko Michael Strank, Harlon Block, Franklin Sousley, Ira Hayes, Harold Schultz in Harold Keller. Trije izmed njih — Strank, Block in Sousley — so padli v nadaljnjih bojih na otoku.
Večje polemike pa se pojavljajo pri ugotavljanju avtentičnosti fotografije. Brez dvoma je fotografija nastala 23. februarja 1945 na Iwo Jimi. Nekoliko pa je vprašljiva spontanost trenutka, v kateri je nastala.
Nekateri kritiki so trdili, da je bila fotografija inscenirana, saj je bil prvi dvig zastave izveden že nekaj ur prej. Rosenthal pa je vedno vztrajal, da je fotografija prikazovala avtentičen trenutek. Njegovo trdno stališče potrjujejo pričevanja vojakov in drugi vizualni dokazi. Kljub temu je ta napačna predstava ostala prisotna v javnosti, kar pa je še dodatno prispevalo k mitološkemu statusu fotografije.
Fotografija večnega patriotizma
Joe Rosenthal je s svojo fotografijo dosegel nesmrtnost v svetu fotoreporterstva. Njegovo delo je postalo študijski primer vojnega novinarstva in etike v fotografiji. Njegov prispevek k dokumentiranju zgodovine je neprecenljiv, saj je ustvaril podobo, ki še danes velja za simbol žrtvovanja in patriotizma.
Fotografija tega zgodovinskega trenutka torej ne predstavlja zgolj zgodovinskega trenutka, temveč tudi univerzalne vrednote poguma, enotnosti in žrtvovanja. Ob 80. obletnici njenega nastanka pa je prav, da se ne spominjamo zgolj zgodovinskih dogodkov, ki so do fotografije pripeljali. Pomislimo še na ljudi in njihove zgodbe, ki jih predstavlja fotografija. Opominja naj nas strašansko ceno vojne in hkrati pove, da tudi v najtežjih časih narod lahko ostane enoten.
Novinar
