Slovenski vlaki žal niso poznani po svoji hitrosti, niti po svoji točnosti. Je takša obsodba pravična ali gre le za splošno pritoževanje nad javnim transportom pri nas? Kot kaže zemljevid, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih, se na področju železnic res uvrščamo med zadnja mesta v Evropi. Ti podatki namreč kažejo, da se Slovenija s povprečno hitrostjo vlaka 71,9 kilometra na uro uvršča v spodnjo tretjino držav. Kaj pa najhitrejši vlaki v Sloveniji? Kje vozijo in kako hitri so, izveš v prispevku.
20 kilomterov na uro – počasneje ne gre
Glede na podatke, ki so jih za N1 pripravili pri Slovenskih železnicah, je med najpočasnejšimi progami v Sloveniji relacija državna meja-Metlika-Ljubljana. Potniški vlaki tu namreč vozijo s hitrostjo 40 do 85 kilometrov na uro. Podobne so tudi hitrosti na progah Celje – Velenje (40 do 80 kilometrov na uro), Divača – cepišče – Prešnica in Pivka – Ilirska Bistrica – državna meja ( obe 50 do 75 kilometrov na uro). Na progah cepišče Prešnica – Podgorje – državna meja in cepišče Šempeter pri Gorici – Vrtojba – državna meja se vlaki vozijo le 50 kilometrov na uro. Posebej počasna pa je proga Prvačina – Ajdovščina s hitrostmi vlakov med 20 in 60 kilometri na uro.
160 kilometrov na uro – toliko dosežejo slovenski vlaki
Vlaki v Sloveniji dosegajo hitrosti do največ 160 kilometrov na uro. A to le na krajših odsekih in le posebni vlaki z nagibno tehniko. Med najhitrejše slovenske proge se uvrščata Pragersko – Ormož in Ormož – Hodoš – državna meja, kjer vlaki vozijo s hitrostmi med 80 in 120 kilometrov na uro. Sicer je povprečna hitrost potniških vlakov v Sloveniji le skromnih 50 kilometrov na uro. V primerjavi z drugimi evropskimi državami imajo počasnejše vlake le še države nekdanje Jugoslavije, Albanija, Bolgarija, Latvija in Luksemburg.
Kriva je slaba in dotrajana infrastruktura
Navedene so bile hitrosti, ki jih vlaki lahko dosegajo na podlagi lastne zmogljivosti in zmogljivosti infrastrukture. So torej problem vlaki ali proge? Pri Slovenskih železnicah izpostavljajo predsvem slabo stanje infrastrukturnih podsistemov. Posamezni odseki prog so namreč stari in dotrajani ter ne omogočajo vpeljave večjih progovnih hitrosti in s tem večjih hitrosti za posamezne vrste vlakov. Tudi razgiban teren pripomore k nižjim hitrostim. Primerjava s tujimi omrežji pa naj ne bi bila vedno najbolj upravičena, saj v Sloveniji nimamo prog, ki bi bile namenjene le potniškemu prometu, v tujini je to pogosteje.
Novinar
