V Sloveniji imamo bogato zgodovino mitologije o čarovnicah, ki se je najbolj izrazito zasidrala v glave ljudi nekje od 16. stoletja pa do 18. oz. konca čarovniških procesov.
Slednji so bili vseevropski pregon predvsem proti ženskam. Tistim “preglasnim”, preveč izobraženim, čudaškim, celo tistim, ki so le zavrnile snubca (spomni se na Agato Schwarzkobler iz Visoške kronike). Čarovniški procesi so potekali pod okriljem rimokatoliške cerkve skupaj z inkvizicijo po koncu tridesetletne vojne.
Mitologija čarovnic je zanimiva združitev poganskih in krščanskih elementov. Ljudje so od nekdaj za naravne nesreče, slabo letino in bolno živino krivili zle duhove. Posledica pokristjanjevanja pa je, da so zdaj čarovnice osebe, ki imajo pakt s hudičem (in z njim tudi spolne odnose. Ker so pač ženske.)
Verovanje v obstoj čarovnic in magije na splošno je bilo globoko zakoreninjeno v vsakdanjem življenju Slovencev in pojavilo se je mnogo vraž o čarovnicah.
Kako nam čarovnice lahko škodujejo?
Najbolj škodoželjni in tudi najbolj pogosti uroki čarovnic so vremenske ujme. Nevihte, toče in poplave. Dokaj zanimivo, pa se s sušami ne ukvarjajo. Če imate slab pridelek, ste lahko prepričani, da se v vaši vasi skriva čarovnica.
Čarovnice pa se pogosto spravijo tudi na posamezno domačijo ali osebo. Znane so po tem, da kravam ukradejo mleko in povzročijo, da kure več ne neso jajc. Včasih se poigrajo z našimi mislimi, storijo, da pozabimo, kje smo ali ohromimo. Če se jim še posebej zamerimo brez težav povzročijo splav ali smrt odraslega človeka.
Poleg vsega tudi kuhajo smrdljive zvarke in strupe, o katerih pa vemo bolj malo. Eden redkih znanih primerov je Veronika Deseniška, ki je želela zastrupiti Friderika II., kot je razkril njegov oče Herman II. Celjski.
Kako prepoznamo čarovnico?
Navadni smrtniki skoraj ne moremo prepoznati čarovnice. Lahko le sumimo, vendar dokazovanje prepustimo škofovskemu poslancu. Poleg tega so čarovnice sposobne spreminjati obliko. V Sloveniji so najraje krastače, črne mačke ali črne kokoši.
Lahko pa smo pozorni na nekatere znake, ki razkrijejo potencialno čarovnico. Po navadi so stare in grde. Velikokrat imajo tudi kakšno telesno hibo. Na Kozjanskem so verjeli, da čarovnico izdajo »ošiljena kolena«. Bodite pozorni tudi na pametne ženske, ki hodijo po svetu s preveč dvignjeno glavo. A bodite sumničavi do tistih, ki se držijo preveč zase.
Ker je čarovnica lahko kdorkoli, je dovoljšen sum že to, da se ne razume z vaško skupnostjo.
Kje se zbirajo?
Po tem ko se oddaljijo od dobrih sovaščanov, čarovnice najdejo družbo med drugimi čarovnicami, demoni in samim hudičem. V temnih nočeh se radi srečujejo na kakšnem hribu ali na križiščih poti. V Sloveniji so take lokacije na Grintovcu, Rogaški gori, Kleku, Slivnici, Donački gori in še kje.
Na t. i. sabatih čarovnice spolno občujejo z demoni in samim hudičem, največje žurke pa imajo za posebne praznike kot so predvečer svečenice, predvečer prvega maja, predvečer prvega novembra, na predvečer Jurjevanja in okoli božiča. Takrat je tudi njihova moč največja.
Kako se zaščitimo pred čarovnicami in njihovimi uroki?
Obstajajo načini, kako se dobri vaščani lahko zaščitimo pred coprnijami. Najbolj pomembna je preventiva, ki vključuje izogibanje sporom in gledanje v oči tistih, ki so morebitne čarovnice. Paziti se moramo zlega dotika čarovnice in še najbolj pomembna lekcija za Slovenca – nikoli ne posojaj mleka! Po pričevanjih čarovnice takrat storijo, da se krave posušijo.
Različni kraji imajo pa tudi bolj specifične metode:
- V Ziljski dolini bomo pred čarovnicami varni, če imamo v žepu praprotovo seme.
- V Beli Krajini moramo na božični večer v cerkev nesti timijan in doma s polenom večkrat suniti v žerjavico. Čarovnica tako ne bo imela moči ne nad ognjem ne nad nami.
- V Prekmurju na sveti večer pred hlev postavijo brano in na vrata obesijo molek, da čarovnica ne more v hlev.
- Murskosobočani svoje krave zaščitijo z metlo pred vrati v hlev.
- Na Kočevskem, v Beli Krajini, Halozah in na Dolenjskem imejte na sveti večer na mizi nož pa bo vse v redu.
Med 15. in 18. stoletjem je bilo obsojenih in usmrčenih med 40 in 60 tisoč »čarovnic«. 80 % žrtev je bilo žensk. Čarovniški procesi so bili del protireformacije, imenovane tudi katoliška prenova, ki je bila v znaku preganjanja zunanjih in notranjih sovražnikov, inkvizicije, tudi vojn.
Z začetkom razsvetljenstva in upada moči cerkve, v Sloveniji pa prihodom Marije Terezije na oblast, so čarovniški procesi ostali le še temen madež evropske zgodovine.
Novinar
