Prehrana ima ključno vlogo pri tvojem vsakdanjem delovanju, saj ti daje energijo in vpliva na vsesplošno produktivnost ter občutek udobja ali nelagodja v telesu. Naša družba je prevečkrat obremenjena z raznimi dietami, ki bolj ali manj strogo omejujejo vnos specifičnih vrst živil, z namenom dosega enega cilja; izgube telesne maščobe.
Klinična psihologinja iz Kalifornije, Danielle Keenan-Miller, je mnenja, da premišljeno in intuitivno prehranjevanje predstavljata ključen korak proti bolj zdravemu in srečnejšemu odnosu do uživanja hrane.
Intuitivno prehranjevanje
Pojem intuitivnega prehranjevanja sta si leta 1995 izmislili strokovnjakinji za dietetiko, Elyse Resch in Evelyn Tribole. Celotna vaja takšnega načina vsebuje deset načel, ki vodijo do uspešnega intuitivnega prehranjevanja. Ključni korak celotne zamisli je vsekakor opustitev generične dietne kulture od zunaj ter upoštevanje in poslušanje potreb lastnega telesa. To pomeni, da lahko uživaš vso hrano, ki jo želiš, dokler čutiš zadovoljstvo, ne pretirane sitosti in se počutiš dobro.
Če si z dieto prepoveš jesti to, kar imaš sicer rad, se lahko hitro zgodi, da se v trenutkih močne žalosti, jeze ali stresa spustiš z vajeti in se »prepovedane« hrane absolutno prenaješ. Sledijo globoki občutki slabe vesti in nelagodja. Intuitivno prehranjevanje te bo potolažilo z dejstvom, da ti je vsako živilo vedno na voljo, ko to želiš. S tem ne boš čutil potrebe po nekontroliranem prenajedanju. Neka raziskava je ugotovila tudi, da je takšen način uživanja hrane tesno povezan s pozitivno samopodobo.
Premišljeno prehranjevanje
V nasprotju z intuitivnim takšno prehranjevanje zahteva popolno pozornost kakovosti in ritualu obroka v celoti. Pomembno je jesti brez kakršnihkoli motečih dejavnikov, kot je gledanje TikToka, serij ali sočasno opravljanje nekega dela. Študija iz tega leta je pokazala, da imajo ljudje z diabetesom tipa 2, ki se prehranjujejo premišljeno, nižji ITM (indeks telesne mase) in nižjo stopnjo hemoglobina A1C. Tudi takšen previden in kontroliran pristop do hrane lahko prepreči čustveno prenajedanje (uživanje velikih količin hrane ob doživljanju močnih čustev).
V bistvu nobeden od teh dveh načinov ni slabši ali boljši. Lahko poskusiš z enim ali s kombinacijo obeh, saj lahko uspešno sodelujeta. Medtem ko z intuitivnim prehranjevanjem določiš kaj, kje in koliko boš pojedel, premišljeno prehranjevanje od tebe zahteva, da se med samim prehranjevanjem osredotočiš zgolj nase in na obrok na mizi pred seboj. V primeru, da se spopadaš s kakršnokoli motnjo hranjenja, ti priporočam, da se o izbiri med predstavljenima načinoma pogovoriš s svojim zdravnikom.
Urednik portala Student.si
