Staranje je naravni proces, ki se zgodi vsakemu človeku. Staranje možganov zelo močno vpliva na kvaliteto življenja v starosti. Nova študija, objavljena v reviji Nature Aging, je identificirala 13 beljakovin, ki bi lahko bile povezane s pospešenim ali upočasnjenim staranjem možganov. Te beljakovine bi nekoč lahko postale ključ za razvoj ukrepov proti staranju. Kaj pravzaprav razkrivajo te beljakovine in zakaj so odkritja sprožila razprave med znanstveniki?
Ključne beljakovine in starostna vrzel možganov
Znanstveniki so analizirali skoraj 11.000 slik možganov, pridobljenih z magnetno resonanco (MRI), da bi ugotovili razliko med kronološko starostjo posameznika in njegovo biološko »starostjo možganov«. To razliko, imenovano starostna vrzel možganov, so izračunali z uporabo umetne inteligence, ki je preučevala fiziološke značilnosti, kot so prostornina in površina možganov.
Nato so preučili vzorce krvi skoraj 5.000 udeležencev, da bi našli povezavo med koncentracijo beljakovin v krvi in starostjo možganov. Odkrili so 13 beljakovin, katerih koncentracija v krvi se je pomembno ujemala z biološko starostjo možganov. Te beljakovine, med katerimi izstopa brevican, so bile povezane z dejavniki, kot so celični stres, vnetje in celična regeneracija.
Brevican in njegovi učinki na možgane
Brevican, ki pomaga nevronom pri učinkovitem medsebojnem komuniciranju, je pokazal najmočnejšo povezavo z biološkim staranjem možganov. Zmanjševanje njegove koncentracije je bilo povezano z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta demenca in možganska kap. Ta ugotovitev potrjuje prejšnje raziskave, ki so nakazovale, da bi brevican lahko postal pomemben biomarker za ocenjevanje staranja in zdravja možganov.
Poleg tega so znanstveniki opazili, da se koncentracija 13 beljakovin v krvi spreminja v specifičnih starostnih obdobjih, kot so 57, 70 in 78 let. Ugotovitev o »valovih staranja možganov« niso le nepričakovane, temveč so v nasprotju s skoraj vsem, kar je znano o staranju možganov, med katerim prihaja do stalnega, postopnega upadanja delovanja možganov in s tem povezanih sprememb celic. Ti »valovi« staranja možganov bi lahko služili kot osnova za prihodnje raziskave in usmerjanje ukrepov proti staranju.
Skepsa in omejitve študije
Kljub obetavnim ugotovitvam so številni strokovnjaki izrazili dvome glede njihove praktične uporabe. Mark Mattson, profesor nevroznanosti na Johns Hopkins School of Medicine, je opozoril, da je teorija o »valovih staranja« v nasprotju s trenutnim razumevanjem staranja možganov, ki običajno poteka kot postopno zmanjševanje funkcij in spremembe v celicah. »Korelacija med beljakovinami in staranjem možganov je zanimiva,« je povedal Mattson, »vendar praktična uporaba teh ugotovitev za diagnozo ali zdravljenje bolezni ostaja nejasna.«
Poleg tega so raziskovalci priznali omejitve študije, saj so analizirali predvsem podatke starejših oseb evropskega porekla iz Biobanke Združenega kraljestva. Potrebne so dodatne raziskave, da bi preverili, ali so ugotovitve enake pri posameznikih različnih ras in narodnosti ter v različnih življenjskih obdobjih.
Pomembnost prihodnjih raziskav
Za razjasnitev vloge teh beljakovin v staranju možganov bo potrebno poglobljeno proučevanje njihove koncentracije neposredno v možganskem tkivu. „Dokler ne ugotovimo njihovega izvora in funkcije v možganih, ne moremo z gotovostjo trditi, da imajo dejansko vlogo pri staranju možganov,“ je zaključil Mattson.
Nova študija je odprla obetavne poti za razumevanje biološkega staranja možganov, vendar je pot do praktičnih rešitev še dolga. Identifikacija beljakovin, kot je brevican, ponuja vpogled v ključne procese staranja, vendar potrebuje znanost več podatkov in širše razumevanje. Šele takrat bodo lahko te ugotovitve prinesle preboj v boju proti staranju možganov in razvoju ukrepov za preprečevanje nevrodegenerativnih bolezni.
Novinar
