Oba prideta k meni. Nista v dobrem stanju. Med njima je začutiti napetost. Dušan prvi začne pripovedovati: “Utrujen po napornem delovnem dnevu se usedem za računalnik, da preverim elektronsko pošto. Imam poln predal. Dolgo traja, da vse preberem. Nekaterih smešnic se mi sploh ni dalo odpreti. Obiščem nekaj mojih priljubljenih strani. Po nesreči namesto na “priljubljene” pritisnem na ikono “zgodovina”.
Zanimivo, nikoli nisem preverjal zgodovine. Preletim seznam in naletim na kar nekaj “zanimivih” naslovov strani. Porn gor, porn dol, hot, sexy se je kar bleščalo pred mojimi očmi. Hm … moja draga se je očitno malo igrala … In ravno ko sem želel preklopiti na mojo športno stran, mojo pozornost pritegne neka chat stran. Kliknem gor in ugotovim, da je to klepetalnica za iskalce spolnih užitkov. Kri mi butne v glavo. Srce mi zaigra. Skozi glavo mi švigne misel: “Ali išče koga drugega?” Na hitro preletim stran in ugotovim, da bi se moral registrirati, če bi hotel o tej strani izvedeti več. Nek hudič mi ni dal miru, moral sem se registrirati. Ugotovim, da nisem več utrujen. Ravno nasprotno, po žilah mi tako hitro šiba kri, da imam občutek, da me bo razneslo. Roke se mi kar tresejo, ko se z miško sprehajam po nepoznani strani, na katero sem se ravnokar registriral. Rad bi odnehal, a ne morem. Zanima me, ali je prijavljena tudi ona. Pritisnem na gumb iskanje in odtipkam vzdevek, za katerega mislim, da bi ga lahko uporabila. Opis osebe ni podoben moji dragi. Uf, lažje mi je. A se spomnim še enega. Vtipkam. Dobim dva zadetka. Prvi je zelo podoben opisu moje drage. V želodcu me preseka. Ali je to res ona? Ali to počne samo iz zabave ali je kaj resnega? Milijon vprašanj mi šine v glavo. Ne poznam odgovora. Samo občutek je čuden. Mešanica gnusa, razočaranja, jeze, užaljenosti, tesnobe, vznemirjenosti, izdanosti. Hkrati si poskušam dopovedati, da to verjetno ni ona. A me hitro pahne nazaj, ko pomislim na dejstvo, da je bila stran vseeno med zgodovino. Da bi še poglobil svoj sum, pobrskam še dlje po zgodovini. Na tej strani je bila tudi pred dvema tednoma, včeraj in tudi predvčerajšnjim … V meni zavre. Zaprem stran. Se odjavim. Ne morem več gledati. Kako sem jezen nanjo. Dopisovanje z neznancem preko elektronske pošte in prikrivanje je prvi korak k nezvestobi. Takoj pomislim, da se morava pogovoriti. Ampak se hitro ustavim. Kaj pa bo rekla? Da vohunim za njo? Kako naj se o tem z njo pogovarjam? Bom počakal do jutri, ko se nekoliko pomirim. Sedaj sem preveč jezen. Morda sem preveč sumničav. Nekoliko trdneje se moram prepričati, da je to res ona. In tako sem odlašal vsak naslednji dan, iz dneva v dan bolj potrjeval, da je to res ona, a črhnil nisem niti besedice. Vse do danes. Od tega je že tri mesece. Sedaj sva pri vas, ker se je najin odnos popolnoma ohladil; ona to prvič posluša. Spolnih odnosov pa nisva imela že od takrat.”
V tem trenutku se obrnem k njej, Marjani, ki je zaprepadeno gledala vanj. Z nekoliko rdečimi ličnicami in povzdignjenimi obrvmi je zrla vanj in bila tiho. Čakala sem, kdaj bo spregovorila. Tudi sama sem bila presenečena nad dejstvom, da o tem dogodku do danes nista spregovorila. Bila je tiho. Nekaj časa smo prebili v tišini, nato sem jo prekinila z vprašanjem, ali bi kaj želela povedati. Pričela je pripovedovati: ” Ko sva bila na začetku najine veze, sem se počutila kot princeska. Sama sebi zelo privlačna, na vsakem koraku si me pohvalil, v tvojih očeh sem čutila poželenje, spolni odnosi so bili zelo pogosti in strastni. A po sedmih letih so postali dolgočasni in rutinski. Vsakič zelo podobno, hitro in nezainteresirano. Ni bilo čutiti strasti, tistega naboja, naelektrenega ozračja, kjer se je iskrilo na vse strani. Tudi ko sva imela vtroče spolne odnose, sem rada zaplavala v svoj svet domišljije in bila rada sama s seboj. Zadnje čase pa so mi te trenutki samozadovoljevanja bili veliko bolj prijetni in domači kot najini skupni. Kadarkoli sem poskušala na to opozoriti s pogovorom, si ga odklonil. Rekel si, da se ti ne ljubi o tem pogovarjati. Nekaj časa sem se še trudila vzpostaviti pravo komunikacijo med nama, vendar sem vsakič naletela na “mrzel tuš”. Sčasoma sem tudi jaz odnehala. Sem pač poiskala način, da potešim svojo spolno slo. Dejstvo, da bolj pogosto obiskujem tovrstne klepetalnice, ne pomeni da te imam manj rada, ne vem pa, kako ti to dojemaš.”
Tukaj se je ustavila. Pogledala sem njega. Nekaj časa je bil tiho. Potem je začel jokati. Jo objel in povedal, da ne ve, ali ji lahko še zaupa, da ga res ljubi. Zanj je zaupanje načeto. Verjame, da ni bilo fizičnega kontakta z drugimi osebami, ampak že dejstvo, da se je “rajcala” z drugimi cyber prijatelji, ga spravlja v obup. Vrnila mu je objem in povedala, da ji to nič ne pomeni, kvečjemu zabavo. Njega ima resnično rada, uživa pa tudi v spolnosti, kjer ni zadovoljna. Rada fantazira. In vedno ostane le pri fantazijah. Ne zmore pa teh fantazij uresničevati z njim. To ga je vidno prizadelo.
Mislim, da ga ni prepričala. Na tej točki smo se ustavili. Mislim, da je bilo izrednega pomena že to, da sta se končno pogovorila. A menim, da bosta morala še trdo delati na svojem odnosu. Delati na tem, da njun odnos postane močnejši in intimnejši kot prej. Reševanje tako načetega partnerskega odnosa vključuje dolgotrajno, počasno vnovično vzpostavljanje zaupanja, kamor sodi tudi prekinitev vseh stikov z internetnimi prijatelji. Najpomembnejše od vsega se mi zdi izboljšanje komunikacije. Če se tega ne naučita, ne bosta znala nadaljevati odnosa. Brez kakovostne komunikacije med partnerjema ni dobrega odnosa, ki bo za oba zadovoljujoč. Držati stvari v sebi, dokler skoraj ni prepozno, odnos razdira. Iskati odgovore na odprta vprašanja, takoj preveriti, ali so strahovi upravičeni, še preden se razvijejo v vrzel nezaupanja, sumničenja in negotovosti, ki je lahko razdiralna za odnos, je strnjeno v znanem pregovoru, da je potrebno kovati železo, dokler je vroče. To bo naše vodilo in cilj za nadaljnja srečanja. Zaželite nam srečo!
