Leto 2024 je bilo za raziskovanje vesolja prelomno, saj so znanstveniki, astronavti in vesoljska plovila dosegli številne nove mejnike. Od opazovanja Merkurja do začetka odprave proti ledeni luni Jupitra – tukaj je pet najpomembnejših podvigov, ki so zaznamovali to leto.
Znova se je dokazalo, da raziskovanje vesolja ni le znanstvena avantura, ampak tudi navdih za prihodnje generacije. Od lune do daljnih svetov, vsaka nova misija prinaša vpogled v skrivnosti našega vesolja in širi meje človeškega znanja. Mi že z optimizmom gledamo v leto 2025.
Novi obiskovalci Lune
Luna ostaja priljubljen cilj tako državnih kot zasebnih vesoljskih programov, kar je bilo očitno tudi v letu 2024.
- Japonski pristajalnik SLIM je januarja uspel z natančnim pristankom na robu luninega kraterja. Čeprav je bil zasnovan za dvotedensko misijo, je solarno gnani pristajalnik presenetil z delovanjem kar tri mesece.
- Februarja se je pridružila ameriška sonda Odysseus, ki je izvedla kratek, a pomemben polet blizu luninega južnega pola. Njeni podatki bodo koristni za načrtovanje Nasine misije Artemis, ki namerava na Luno poslati človeško posadko leta 2026.
- Kitajska misija Chang’e 6 je junija prvič v zgodovini zbrala vzorce s skrite strani Lune. Analize so razkrile, da je ta del površja vulkansko aktiven že 2,8 milijarde let.
Zgodovinski dosežki na Marsu
Mars je bil v letu 2024 v ospredju zaradi dveh pomembnih misij.
- Ingenuity, prvi helikopter na Marsu, je po skoraj treh letih delovanja in 72 uspešnih poletih januarja zaključil svojo zgodovinsko pot. Helikopter je dokazal, da je letenje na Marsu možno, in tlakoval pot prihodnjim misijam.
- Rover Perseverance je julija odkril kamnine z dokazi o morebitnem starodavnem življenju. Ta preboj pa spremljajo negotovosti glede financiranja misije za vračanje teh vzorcev na Zemljo.
Vzponi in padci zasebnih vesoljskih poletov
Leto 2024 je bilo tudi za zasebne vesoljske družbe polno vzponov in izzivov.
- SpaceX je dosegel nov mejnik z misijo Polaris Dawn, ki je omogočila prvi civilni vesoljski sprehod. Posadka je testirala nove skafandre in zbirala podatke o vplivu vesolja na človeško telo.
- Nasprotno pa je Boeingov vesoljski plovilo Starliner naletel na težave s povratkom posadke zaradi okvare potisnikov. Čeprav se je kapsula vrnila na Zemljo, astronavta ostajata na Mednarodni vesoljski postaji do februarja 2025.
Foto: Robert Michaud iz iStock
Slovo lovca na asteroide
Avgusta smo se poslovili od teleskopa NEOWISE, ki je več kot desetletje spremljal asteroide in komete v bližini Zemlje. Teleskop je opazoval tisoče teh nebesnih teles in pomagal oceniti njihovo potencialno nevarnost za naš planet. Čeprav nas njegova izguba pušča z nekoliko manjšim nadzorom, se že pripravljamo na novega naslednika – NEO Surveyor, ki bo predvidoma lansiran leta 2027.
Prihodnost na Merkurju in Evropi
Letos smo dobili tudi nov pogled na dva pomembna nebesna telesa.
- BepiColombo, skupna misija Evrope in Japonske, je septembra opravila bližnji prelet Merkurja in posnela podrobne slike njegovih južnih polarnih predelov. Sonda bo nadaljevala pot do Merkurjeve orbite, kamor naj bi prispela leta 2026.
- Oktobra je NASA izstrelila Europa Clipper, ki bo do leta 2030 prispela na ledeno Jupitrovo luno Evropo. Tam bo raziskovala podledeni ocean, ki bi lahko podpiral življenje, in zbirala podatke z varne razdalje, da bi se izognila močni Jupitrovi sevalni obremenitvi.
Novinar
