Baterije za enkratno uporabo s stališča okolja niso najboljša izbira, so pa praktične in posledično še vedno zelo priljubljene. Prvo baterijo, ki spominja na današnje, je v 18. stoletju predstavil Benjamin Franklin. Na tem področju je v začetku 20. stoletja velik prispevek dodal Thomas Alva Edison, ki je uveljavil rabo alkalnega elektrolita. Ta tip baterije je po drugi svetovni vojni hitro prevladal na trgu in ga zaenkrat naprednejše tehnologije še ne ogrožajo. Kljub njihovi razširjenosti pa verjetno ne veš veliko o njihovem delovanju, niti o pravilni uporabi.
Kako shranjevati baterije?
Baterij ni pametno kupovati »na zalogo« v zelo velikih količinah – imajo namreč svoj rok uporabe, ki je tudi naveden na bateriji. Razlog za to je, da te vsako leto izgubijo del svoje kapacitete. Danes je tehnologija tako napredovala, da samopraznjenje predstavlja le manjšo težavo in baterije izgubijo do dva odstotka kapacitete letno. Za »daljši rok trajanja« je pomembno pravilno shranjevanje, torej v hladnem prostoru. Pri uporabi pa najboljše rezultate dosežeš pri nekoliko višji temperaturi, optimalna je med 20 °C in 40 °C.
So vse baterije alkalne?
Večina baterij na trgovskih policah spada v kategorijo alkalnih baterij. Ponekod pa lahko kupiš tudi cink-ogljikove ali litij-ionske. Cink-ogljikove so lahko nekoliko cenejše, a tehnologija prinaša precej slabše rezultate od alkalnih baterij. Obstajajo tudi litijeve baterije za enkratno uporabo z bistveno večjo kapaciteto, a tudi bistveno višjo ceno. Nakup je smiseln za naprave z veliko obremenitvijo. Zanje je namreč značilno, da dlje zdržijo in je njihova krivulja zmanjševanja kapacitete enakomernejša. Da boš tudi v trgovini brez težav razločil med različnimi vrstami baterij (in izbral pravo), ti je lahko v pomoč posnetek:
Novinar