Coralie Fargeat, francoska režiserka znana po svojem brutalno osupljivem filmu Maščevanje (Revenge), se s Substanco (The Substance, 2024) podaja v še bolj drzne in groteskne globine body horrorja. Film ni zgolj pripoved o strašljivih transformacijah, temveč močna satira na obsedenost družbe z mladostjo in lepoto. S svojo večplastno naracijo, šokantnimi vizualnimi učinki in izjemnima igralskima predstavama Demi Moore in Margaret Qualley, Substanca, presega meje klasične grozljivke. Film smo lahko v sklopu sekcije Ekstravaganca spremljali tudi na nedavnem že 35. filmskem festivalu Liffe.
Zgodba o razkroju telesa in identitete
Osrednja junakinja Elizabeth Sparkle (Demi Moore) je nekdanja hollywoodska zvezdnica, ki se sooča z neusmiljenimi družbenimi pričakovanji. Na svoj 50. rojstni dan doživi dvojni udarec: producent Harvey (Dennis Quaid) jo odpusti kot voditeljico njene priljubljene televizijske oddaje zaradi »pretečene veljavnosti«, hkrati pa se znajde ujeta v spirali dvoma vase. Po avtomobilski nesreči Elizabeth naleti na skrivnostno medicinsko tehnologijo, ki ji obljublja »novo priložnost«.
S pomočjo injekcije neon zelenega seruma se rodi Sue (Margaret Qualley), njena mlajša, fizično popolnejša različica. Toda obstaja past: Elizabeth in Sue si morata izmenično deliti zavest, pri čemer je ena budna sedem dni, druga pa v komi. Hitro postane jasno, da razmerje ni uravnoteženo. Sue začne prevzemati nadzor, medtem ko Elizabeth postopoma tone v fizični razpad in psihološki obup. Zgodba se razvije v intenzivno bitko med dvema poloma iste osebnosti, ki raziskuje, kaj pomeni ostati zvest samemu sebi v svetu, obsedenem z zunanjimi ideali.
Simfonija destrukcije vizualne in telesne groze
Fargeat mojstrsko uporablja groteskno estetiko za raziskovanje telesnega razkroja. Prizori, kjer se Elizabethino telo dobesedno razcepi, da se rodi Sue, so vizualno osupljivi in obenem gnusni. Procesa preobrazbe in njene posledice – od Elizabethinega razpadajočega telesa do grozljivih injekcij Sue, ki potrebujejo spinalno tekočino, da preživi – ne bi mogli prikazati bolj brutalno.
Fargeat tu presega zgolj estetsko. Grozljivi prizori so globoko simbolični, saj izražajo Elizabethino notranjo bolečino in družbeni pritisk, ki ženske sili v nemogoče standarde lepote. Kontrast med Elizabethinim osamljenim, razpadajočim svetom in bleščečim, umetnim glamurjem Sue je izrazito simboličen. Svet Sue sije v neonskih barvah, medtem ko Elizabethino življenje bledi v temo.
Družbena satira: Hollywood skozi prizmo groze
Substanca je tudi oster komentar na Hollywoodske ideale in kult mladosti. Lik producenta Harveyja (Dennis Quaid) je karikatura seksističnega sistema, ki zvezdnice izrablja do točke, ko niso več »uporabne«. Sue, ki predstavlja idealizirano mladost in lepoto, je s svojo brezkompromisno samozavestjo in prevlado groteskna prispodoba družbenih pričakovanj. Medtem ko Elizabeth nosi težo družbenega zaničevanja, Sue uživa v privilegijih, ki jih prinaša njen videz. Toda tudi Sue ni imuna na temačne posledice, ki jih prinaša njeno umetno ustvarjeno življenje.
Demi Moore se vrača – z zmožnostjo ironije na svoj račun
Demi Moore in Margaret Qualley ponujata dve izjemni igralski predstavi, ki poganjata film. Moorejeva s svojo čustveno globino prepričljivo upodablja Elizabethino jezo, obup in naraščajoči obup zaradi izgube nadzora. Njena preobrazba ni zgolj telesna, temveč tudi psihološka – njena bolečina in obup sta otipljiva. Na drugi strani Margaret Qualley s svojo karizmo in neomajno samozavestjo utelesi popoln kontrast kot Sue. Njena dinamika postopoma prehaja od privlačne do moteče, ko se njena popolnost spremeni v destruktivno entiteto.
Raffertiejeva glasbena spremljava je pomemben element filma. S prepletanjem eteričnih melodij in tesnobnih zvokov ustvarja atmosfero, ki še poudari intenzivnost zgodbe. Glasba odlično spremlja prehode med razkošjem Sue in razpadom Elizabeth, kar dodatno poglablja čustveni učinek filma.
Ogledalo človeške narave
Substanca je več kot le film – je intenzivna študija o identiteti, lepoti in ceni, ki jo družba nalaga ženskam. S svojo provokativno vizualno estetiko, briljantno režijo in igralskimi presežki presega meje grozljivke in postavlja pomembna vprašanja o tem, kdo smo in kako nas oblikujejo družbena pričakovanja.
Coralie Fargeat znova dokazuje svojo mojstrsko sposobnost združevanja šoka, lepote in družbenega sporočila. Substanca ni zgolj ogled, temveč izkušnja – film, ki vas ne bo pustil ravnodušne in bo dolgo odmeval v vaših mislih. Tudi, ko boste že zapustili udoben sedež vaše izbrane kinodvorane.
Novinar
