UNESCO je leta 2004 kot prvo »mesto literature« izpostavil škotski Edinburgh. V naslednjih dvajsetih letih se je čez šest celin razpela mreža knjigi naklonjenih krajev, ki šteje 53 mest. Mednje sodi tudi Ljubljana, kjer se ravno ta teden gnetejo knjižni molji iz cele Slovenije. Če se težko upreš poplavi tiska na Gospodarcu, te bo gotovo očarala katerakoli spodnja destinacija.
Québec (Kanada)
Nad frankofonskim mestom, ki se pohvali z več kot sto združenji, založniki in knjigotržci, so bili navdušeni Albert Camus, Charles Dickens in H. P. Lovecraft. V mestu oktobra poteka literarni festival Québec en Toutes Lettres, a se ga splača obiskati kadarkoli. Med turistično ponudbo najdeš vodene oglede pomembnih literarnih točk in večstoletnih knjižnic, do katerih se po tlakovanih ulicah sprehodiš mimo gradovom podobnih stavb. Edinstvena najdba v mestu je Maison de la Littérature, literarni center, umeščen v neogotsko cerkev. V njem je na ogled Québecova literarna zapuščina, poleg moderne knjižnice in bralnih prostorov pa nudijo celo stripovsko delavnico.
Edinburgh (Združeno kraljestvo)
Prvo UNESCOVO mesto literature izstopa po tem, da vsaka tri leta izbere lavreata, ki postane škotski nacionalni pesnik ali »makar«. Škotska prestolnica je vredna obiska že zaradi srednjeveške arhitekture, ki sanjače popelje v čas, ko je življenje teklo počasneje. Kdor se – malo verjetno – naveliča brskanja po antikvariatih, si lahko odpočije na pijači v enem od lokalov, ki so stregli Robertu Burnsu ali Williamu Wordsworthu. Tudi Elephant House, kjer je J. K. Rowling spisala prve dele Harryja Potterja, je v Edinburghu. Ne smeš izpustiti Škotske nacionalne knjižnice, ki hrani sedem milijonov tiskanih izvodov, ali muzeja pisateljev Roberta Burnsa, Walterja Scotta in Roberta Louisa Stevensona. Edinburški mednarodni knjižni festival je največji na svetu.
Óbidos (Portugalska)
Obisk portugalskega knjižnega dragulja (niti 100 km od Lizbone) je lahko od pristanka do odhoda poklon pisani besedi. Mesto knjigoljubom dvori s hotelom Literary Man, ki razpolaga s 65 tisoč izvodi knjig. Za mednarodno pozornost se je mesto še posebej potrudilo leta 2012, ko so gotsko cerkev preobrazili v knjižnico in knjigarno Livraria de Santiago. V Óbidosu vsako leto poteka tudi festival FOLIO, Casa José Saramago pa poleg del največjega portugalskega avtorja hrani še informacije o vseh ostalih mestih literature.
Bucheon (Severna Koreja)
Med Seoulom in Incheonom je mesto, ki je predstavljalo dom pisateljem Mok Il-sin, Yang Gui-ja, Jeong Ji-yong in ameriškemu avtorju Pearlu S. Bucku. Slednjemu v čast od leta 2006 poteka festival Pearla Bucka. Ta seveda ni edini večji knjigam namenjen dogodek – literarni festival Suju in knjižni festival mesta Buncheon privabljata obiskovalce z vsega sveta. Ulice, mostovi in parki so v Buncheonu pogosto poimenovani po avtorjih. Imena pisateljev, katerih dela korejci še posebej cenijo, turisti srečujejo po vsem mestu. Buncheon se ponaša z bogato stripovsko in animacijsko kulturo, zato je žanru posvečen cel muzej.
Dublin (Irska)
Magnetične privlačnosti Irske ne moremo pripisati le temnemu pivu, deteljicam in zeleni poplavi Sv. Patrika. Dublin je literarna prestolnica, ki jo je še posebej zaznamoval James Joyce. Mesto je predstavljalo dom tudi Samuelu Beckettu, Maeve Binchy, Georgeu Bernardu Shawu, Oscarju Wildeu in Williamu Butlerju Yeatsu. Dublin je prizorišče knjižnega festivala, festivala irskega jezika in edinstvenega Bloomsweeka. Bloomsday ali Bloomov dan se obeležuje 16. juinja – to je dan, ko Joyceov Leopold Bloom v romanu Ulikses krene na lastno odisejado po mestu. Takrat mesto obiščejo knjigoljubi, ki skupaj krenejo po Bloomovi poti in na postajah berejo odlomke iz knjige. Niti v luči Joycevega monopola pa ne moremo pozabiti, da je bil Dublin dom Samuelu Beckettu, Maeve Binchy, Georgeu Bernardu Shawu, Oscarju Wildeu in Williamu Butlerju Yeatsu. Še Dublinova največja atrakcija je knjiga. V knjižnici Trinity College namreč hranijo Knjigo iz Kelsa, zgodnjekrščanski rokopis evangelijev.
Novinar