Da naši možgani hranijo spomine, je splošno znano. Zdaj je skupina znanstvenikov odrkila, da funkcijo pomnjenja opravljajo tudi celice iz drugih delov telesa. Odkritje odpira nove poti za razumevanje delovanja spomina. Kaže tudi na možnosti za izboljšanje učenja ter zdravljenje bolezni, ki vplivajo na spomin.
»Učenje in spomin sta običajno povezana izključno z možgani in možganskimi celicami, vendar naša študija kaže, da lahko tudi druge celice v telesu učijo in tvorijo spomine,« je pojasnil vodilni avtor, Nikolay Kukushkin z Univerze v New Yorku.
Spomin v nemožganskih celicah sprožili s ponavljanjem v presledkih
Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications. Sodelujoči so si prizadevali bolje razumeti, ali pri spominu pomagajo tudi nemožganske celice. Pri tem so se poslužili uveljavljenega nevrološkega načela: učinka ponavljanja v presledkih. Ta učinek kaže, da si informacije bolje zapomnimo, če jih ponavljamo v intervalih in ne v eni sami intenzivni seji (ali s »piflanjem«).
Znanstveniki so posnemali učenje tako, da so v laboratoriju preučevali dve vrsti človeških celic, eno iz živčnega in drugo iz ledvičnega tkiva. Izpostavili so jih različnim vzorcem kemičnih signalov. Možganske celice so namreč podobno izpostavljene dražljajem nevrotransmitorjev, ko se učimo novih informacij. Nemožganske celice so v odziv aktivirale »gen za spomin«. Isti gen se v možganskih celicah vklopi, ko zaznajo vzorec v informacijah in prestrukturirajo povezave za tvorbo spomina.
Lahko odkritje pomaga razumeti rakave celice?
Za spremljanje procesa pomnjenja so nemožganske celice gensko spremenili. Tako so proizvajale svetleč protein, ki je kazal, kdaj je gen za spomin aktiven. Celice so lahko zaznale, kdaj so bili kemični impulzi ponovljeni in ne preprosto podaljšani. Podobno nevroni v možganih prepoznajo, kdaj se učimo s premori, namesto da vse gradivo predelamo naenkrat. Ko so bili impulzi posredovani v presledkih, se je gen za spomin aktiviral intenzivneje in za daljši čas, kot če bi bil impulz posredovan naenkrat.
»To v praksi odraža učinek ponavljanja v presledkih. Kaže, da sposobnost učenja s ponavljanjem v presledkih ni lastna samo možganskim celicam, temveč je morda temeljna lastnost vseh celic,« razlaga Kukushkin.
Znanstveniki dodajajo, da ugotovitve ne nudijo le novih načinov preučevanja spomina. Kažejo še na potencialne zdravstvene koristi.
»Odkritje odpira nova vrata za razumevanje, kako deluje spomin, in bi lahko privedlo do boljših učnih pristopov in zdravljenja težav s spominom. Hkrati nakazuje, da bomo v prihodnosti morali telo obravnavati bolj podobno možganom. Na primer upoštevati, kaj si trebušna slinavka zapomni o vzorcu preteklih obrokov za vzdrževanje zdrave ravni glukoze v krvi ali kaj si rakava celica zapomni o vzorcu kemoterapije.«
Novinar
