Nekateri prvi ljudje, ki so pred več kot 41 tisoč leti prispeli na Tasmanijo, so uporabljali ogenj za oblikovanje in upravljanje pokrajine, približno dva tisoč let prej, kot so doslej domnevali.
Raziskovalna skupina iz Združenega kraljestva in Avstralije je analizirala oglje in cvetni prah v starodavnem blatu, da bi ugotovila, kako so avtohtoni prebivalci Tasmanije oblikovali svoje okolje. To je najstarejši zapis o uporabi ognja za oblikovanje tasmanijske pokrajine.
Ogenj so uporabljali že pred 40 tisoč leti
Zgodnje človeške migracije iz Afrike proti južnim delom Zemlje so bile že v teku v začetnem obdobju zadnje ledene dobe – ljudje so severno Avstralijo dosegli pred približno 65 tisoč leti. Ko so prve skupnosti Palawa/Pakana (avtohtoni prebivalci Tasmanije) končno prispele na Tasmanijo (ki jo Palawa ljudje poznajo kot Lutruwita), so se naselili na najbolj južni točki, kjer so takrat živeli ljudje.
Te zgodnje aboriginske skupnosti so uporabljale ogenj za prodiranje in spreminjanje gostih, vlažnih gozdov v svojo korist – na kar kaže nenadno povečanje količine oglja v starodavnem blatu pred 41.600 leti.
Raziskovalci pravijo, da njihovi rezultati, objavljeni v reviji Science Advances, ne le pomagajo razumeti, kako so ljudje oblikovali Zemljino okolje že deset tisoče let, temveč tudi osvetljujejo dolgoročno povezanost Aboriginov s pokrajino, kar je ključno za sodobno upravljanje krajine v Avstraliji.
Avstralija in Tasmanija sta bili povezani
Tasmanija leži približno 240 kilometrov jugovzhodno od avstralske obale, ločena od kopnega z Bassovim prelivom. Med zadnjo ledeno dobo pa sta bili Avstralija in Tasmanija povezani z velikim kopenskim mostom, ki je omogočal ljudem, da so dosegli Tasmanijo peš. Kopenski most je obstajal do pred približno 8.000 leti, ko je zaradi naraščanja morske gladine Tasmanija postala ločen otok.
»Avstralija je dom najstarejše avtohtone kulture na svetu, ki obstaja že več kot 50.000 let,« je dejal dr. Matthew Adeleye z oddelka za geografijo na Univerzi v Cambridgeu, vodilni avtor študije. »Prejšnje raziskave so pokazale, da so avstralske aboriginske skupnosti na kopnem uporabljale ogenj za oblikovanje svojih habitatov, vendar nismo imeli tako podrobnih okoljskih zapisov za Tasmanijo.«
Raziskovalci so preučevali starodavno blato, vzeto z otokov v Bassovem prelivu, ki so danes del Tasmanije, vendar so bili med ledeno dobo del kopenskega mostu, ki je povezoval Avstralijo in Tasmanijo. Zaradi nizkih morskih gladin so se lahko Palawa/Pakana skupnosti preselile z avstralske celine.
Analiza blata
Analiza starodavnega blata je pokazala nenadno povečanje količine oglja pred približno 41.600 leti, čemur je sledila velika sprememba vegetacije pred približno 40.000 leti, kar dokazujejo različne vrste cvetnega prahu v blatu.
»To kaže, da so ti zgodnji prebivalci čistili gozdove z ognjem, da bi ustvarili odprte površine za preživetje in morda kulturne dejavnosti,« je dejal Adeleye. »Ogenj je pomembno orodje, uporabljali so ga za spodbujanje vegetacije ali pokrajine, ki je bila zanje pomembna.«
Raziskovalci menijo, da so ljudje verjetno med svojo migracijo čez ledeno pokrajino Sahul – paleokontinent, ki je vključeval današnjo Avstralijo, Tasmanijo, Novo Gvinejo in vzhodno Indonezijo – razvili uporabo ognja za čiščenje in upravljanje gozdov kot del širše migracije iz Afrike.
»Ko so se naravni habitati prilagajali tem nadzorovanim požigom, vidimo širjenje vrst, prilagojenih na ogenj, kot je evkaliptus, predvsem na bolj vlažni, vzhodni strani otokov Bassovega preliva,« je dejal Adeleye.
Prakse požiganja še danes izvajajo avtohtone skupnosti v Avstraliji, tudi za upravljanje krajine in kulturne dejavnosti. Vendar pa uporaba te vrste požiganja, znane kot kulturno požiganje, za upravljanje hudih požarov v Avstraliji ostaja sporna. Raziskovalci pravijo, da lahko razumevanje te starodavne prakse upravljanja zemlje pomaga pri opredelitvi in obnovi predkolonialnih krajin.
»Te zgodnje tasmanske skupnosti so bile prvi upravljavci zemlje na otoku,« je dejal Adeleye. »Če želimo zaščititi tasmansko in avstralsko krajino za prihodnje generacije, je pomembno, da prisluhnemo in se učimo od avtohtonih skupnosti, ki si prizadevajo za večjo vlogo pri upravljanju avstralskih krajin v prihodnosti.«
Novinar
