Nedavni primer okužbe prašiča s ptičjo gripo H5N1 v Oregonu je sprožil val zaskrbljenosti zaradi potencialnega tveganja širjenja tega virusa na druge živali in celo na ljudi. Gre za prvi primer okužbe prašiča s to različico virusa v ZDA, ki kaže na morebitno vlogo prašičev kot možnih prenašalcev za viruse gripe. Njihova dovzetnost za različne vrste virusov omogoča možnost, da se virusi v prašičih preoblikujejo, kar bi lahko povzročilo širjenje na druge vrste, vključno z ljudmi.
Prvi primer okužbe prašiča s H5N1 v ZDA
Ameriško Ministrstvo za kmetijstvo je 30. oktobra potrdilo, da se je prašič na domači kmetiji v Oregonu okužil s ptičjo gripo H5N1, kar je prvi tak primer v ZDA. Obdukcija enega izmed petih prašičev na tej kmetiji je razkrila prisotnost virusa po vsem telesu. Kljub temu pri dveh drugih prašičih okužbe niso opazili, rezultati testov za preostala dva pa še niso bili zaključeni. Druga živina na kmetiji, kot so ovce in koze, je preventivno v karanteni, da bi preprečili morebitno širjenje virusa. Ker okuženi prašiči niso bili namenjeni za prehrano, za zdaj ni zaskrbljenosti glede vpliva na preskrbo s svinjskim mesom v ZDA.
Okužba prihaja v času, ko se virus H5N1 še naprej širi med divjimi pticami in sesalci, hkrati pa se povečuje število primerov med mlečnimi kravami v ZDA. To dodatno poudarja potrebo po previdnosti in spremljanju stanja. Kljub temu ostaja vprašanje, kako se je prašič okužil in ali obstaja tveganje prenosa virusa s prašiča na prašiča, predvsem na večjih farmah, kjer bi virus hitreje mutiral in se prilagodil za okužbo več vrst.
Prašiči možen posrednik za viruse gripe
Prašiči so že dolgo prepoznani kot možne »mešalne posode« za različne viruse gripe. Virusi gripe običajno vstopajo v celice z vezavo na sialične kisline, posebne sladkorne molekule na površini celic, ki se razlikujejo med ptičjimi in človeškimi virusi. Večina ptičjih virusov zato običajno ne more okužiti ljudi in obratno. Prašiči pa so edinstveni, saj imajo receptorje za oba tipa sialičnih kislin, kar omogoča, da se lahko okužijo s ptičjimi, človeškimi in prašičjimi sevi gripe.
Ta značilnost prašičev omogoča, da ptičji in človeški virusi ob sočasni okužbi zamenjajo gene v procesu, imenovanem rekombinacija. S tem se lahko ptičji virus prilagodi za širjenje med ljudmi, kar bi lahko imelo resne posledice za javno zdravje. V zgodovini so prašiči že bili povezani s pandemijami gripe, kot sta pandemija leta 1918 in izbruh t. i. »prašičje gripe« leta 2009. Znanstveniki tudi predvidevajo, da je do rekombinacije morda prišlo pred zadnjimi izbruhi gripe pri govedu.
Spremljanje in analiza sprememb virusa H5N1
Odkar se je virus H5N1 leta 2022 pojavil v ZDA, strokovnjaki natančno spremljajo njegovo širjenje med različnimi živalmi, vključno z divjimi lisicami, morskimi sesalci in govedom. Analizirajo genski material virusa, da bi odkrili morebitne mutacije, ki bi lahko omogočile širjenje med različnimi živalskimi vrstami. Nekatere spremembe, ki omogočajo ptičjim virusom okužbo človeških celic, so bile že opažene v različicah virusa med morskimi levi, govedom in tudi pri nekaterih kmetih, ki so bili v stiku z okuženimi mlečnimi kravami. Vendar bi bile potrebne dodatne mutacije, da bi ptičji virus premostil biološke razlike med vrstami in se začel učinkovito širiti med ljudmi.
Ključne mutacije, ki bi virusu omogočile boljšo prilagoditev človeškim celicam, vključujejo zmožnost izogibanja imunskemu sistemu in spremembo receptorjev, ki jih virus uporablja za vstop v človeške celice. Čeprav za zdaj ni prepričljivih dokazov, da so te spremembe že nastale, obstaja teoretična možnost, da bi do njih lahko prišlo. To je še en razlog, zakaj je treba okužbo prašiča v Oregonu skrbno spremljati in analizirati.
Teoretično tveganje za izbruh med ljudmi
Trenutno je tveganje za izbruh virusa med ljudmi zgolj teoretično, saj je bil doslej potrjen le en primer okužbe pri prašiču na eni kmetiji. Vendar bi množično širjenje virusa H5N1 med prašiči na večjih farmah pomenilo precej višje tveganje za razvoj novih sevov, ki bi se lahko začeli širiti tudi med ljudmi. Zdravstvene organizacije in raziskovalci si prizadevajo za spremljanje teh dogodkov, da bi čim hitreje odkrili morebitne znake mutacij, ki bi povečevale tveganje za javno zdravje.
Novinar
