Približno 6500 svetlobnih let od Zemlje se skriva zombi zvezda, ovita v dolge resice vročega žvepla.
Kaj so zombi zvezde?
Nihče ne ve, kako so te resice nastale. Astronomi pa zdaj vedo, kam gredo. Nova opazovanja prikazujejo 3-D strukturo in gibanje ostankov, ki so ostali za supernovo, ki je eksplodirala pred skoraj 900 leti.
»To je delček sestavljanke za razumevanje tega zelo nenavadnega [ostanka supernove],« pravi astronom Tim Cunningham iz Centra za astrofiziko Harvard & Smithsonian v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA. Supernovo so prvič zabeležili leta 1181 kot gostujočo zvezdo astronomi v antični Kitajski in na Japonskem. Astronomi so ostanke te eksplozije, zdaj imenovane meglica Pa 30, našli šele leta 2013.
Ko so našli ostanek, je bil videti nenavadno. Supernova je bila videti kot tip 1a, kjer bela pritlikavka eksplodira in se pri tem uniči. A v tem primeru je del zvezde preživel.
Še bolj nenavadno je, da je zvezdo obdajalo špičasto tkivo, ki se razteza približno tri svetlobna leta v vse smeri. »To je res edinstveno,« pravi Cunningham. »Nobena druga meglica supernove ne kaže takšnih resic.«
Cunningham je s sodelavci uporabil teleskop na observatoriju W.M. Keck na Havajih, da so zabeležili hitrost gibanja resic glede na Zemljo. Nato so zgradili 3-D rekonstrukcijo resic in njihovega gibanja skozi vesolje.
Ekipa je ugotovila, da je sistem strukturiran »nekako kot tri slojna čebula,« pravi Cunningham. Notranji sloj je zvezda. Sledi razmik enega ali dveh svetlobnih let, ki se konča v sferičnem ovoju prahu. Zadnji sloj so resice, ki izhajajo iz prašnega ovoja.
Kako so resice nastale?
Raziskovalci še vedno niso prepričani, kako so resice nastale ali kako so ohranile svojo ravno obliko skozi stoletja. Ena možnost je, da je udarni val eksplozije trčil ob redko snov med zvezdami in se odbil nazaj proti beli pritlikavki. Ta val bi lahko oblikoval snov v konice, ki jih vidijo astronomi. Prihodnje teoretične študije z uporabo novih opazovanj bi morda lahko pomagale razrešiti to uganko.
Študija je pokazala, da je ta ostanek skoraj zagotovo iz gostujoče zvezde leta 1181. Ob hitrosti in pozicijah resic ter sledenju nazaj v času se je pokazalo, da vse izhajajo iz iste točke okoli leta 1152, plus ali minus 75 let.
Novinar
