Prof. Nataša Kne na Gimnaziji Kranj deluje kot koordinatorica programa mednarodne mature. Ta je namenjen dijakom 3. in 4. letnika, ki si želijo dodatnih izzivov, globljega razumevanja in širokega znanja. Splošne informacije o programu mednarodne mature so zbrane v prispevku in v spodnjem video posnetku. Če te zanima, ali je program res zelo zahteven in ali je na mednarodni maturi vse v angleščini, si poglej tudi prispevek Miti in resnice o programu Mednarodna matura.
Kako izgleda izvajanje programa, poučevanje in učenje na programu mednarodne mature, pa je v spodnjem pogovoru predstavila prof. Nataša Kne. Poleg tega, da je koordinatorica programa, na mednarodni maturi poučuje tudi predmet Filozofija ter poskrbi, da dijaki v sklopu predmeta Creativity, Activity, Service lahko uresničujejo svoje ideje pri organizaciji pestrih dogodkov.
Na Gimnaziji Kranj opravljate pomembno vlogo pri mednarodni maturi, ste namreč koordinatorica programa. Ta se na Gimnaziji Kranj izvaja od leta 2010. S kakšnimi izzivi ste se srečevali na začetku? Kljub vsemu gre za program, ki zahteva nekaj organizacije in ljudi, ki so se pripravljeni posvetiti novemu sistemu?
Vpeljevanje programa je bil izredno zahteven proces, ki je trajal nekaj let. Na Gimnazijo Kranj je program pripeljal nekdanji ravnatelj mag. Franc Rozman, prva koordinatorica je bila dr. Andreja Valič Zver, ki je takrat poučevala na Gimnaziji Kranj. Prvi koraki so bili storjeni, ko sem se vključila v proces pridobivanja programa. Pripraviti je bilo potrebno vso dokumentacijo, vizijo programa na naši gimnaziji, izobraziti kolege profesorje in izpeljati avtorizacijski obisk IBO-inšpekcije.
Trd oreh, ki smo ga lahko strli le z zavzetim in trdim delom s kolegi, ki so imeli pogum in ambicijo stopiti na zahtevno pot. Kar je seveda najpomembnejše, pa je bilo zagotoviti vpis prve generacije dijakov mednarodne mature na Gimnaziji Kranj, kar se je zgodilo leta 2010. Moram reči, da sta nam pri pridobivanju programa ob strani stali Gimnazija Bežigrad in II. Gimnazija Maribor, ki sta program tedaj imeli že dve desetletji. Pred nekaj leti je program pridobila še Gimnazija Novo mesto, tako da ga da v Sloveniji štiri gimnazije zelo uspešno izvajamo. Program mednarodne mature je lahko uspešen le, če pride na kvalitetno gimnazijo. Nekako je tudi pokazatelj, če je gimnazija iz pravega testa.
Poleg tega, da ste na Gimnaziji Kranj koordinatorica mednarodne mature, na tem programu poučujete tudi predmet Filozofija. Kako v praksi izgleda poučevanje tega predmeta: kaj se dijaki na primer učijo in predvsem na kakšen način?
Kot profesorica si na filozofiji lahko dam duška. To pomeni, da je seveda potrebno slediti določenim smernicam tako po vsebini kot obliki, vendar je svoboda pri poučevanju filozofije velika. Profesor lahko učni načrt sestavi povsem samostojno, prav tako lahko pri tem sodelujejo tudi dijak, kar vedno storim. To pomeni, da za nobeno generacijo poučevanje ni enako. Tudi dijaki k filozofiji pristopajo zelo svobodno, kar poveča njihovo odgovornost do lastnega znanja. Morda se sliši paradoksalno, vendar svoboda pri dijakih sproži večjo željo po samoiniciativnosti, učenju, kar razumejo kot svojo dolžnost, saj vedo in občutijo, da je njihov cilj osvajanje znanja. Poučevanje in učenje filozofije je zelo navdihujoče.
Na mednarodni maturi imajo dijaki že v tretjem letniku na urniku le šest »običajnih« predmetov, ki si jih v veliki meri izberejo sami. To pomeni, da se v izbrane predmete dosti bolj poglobijo, saj jih imajo na urniku štiri- ali celo petkrat tedensko. Po drugi strani pa ožji nabor predmetov pomeni, da se na nek način že precej omejijo, kar lahko nekoliko začrta oziroma omeji študij, ki sledi maturi. Kako vi gledate na to?
Program mednarodne mature se izvaja v 3. in 4. letniku. Če malo bolj razmislimo o ustroju slovenskega gimnazijskega programa, se število predmetov v 4. letniku tudi že zelo zmanjša, na nekaterih gimnazijah tudi že v 3. letniku. Vsekakor se v 3. letniku tudi na slovenskem gimnazijskem programu že začnejo priprave na maturo, v tem mednarodna matura ni kaj dosti drugačna. Je pa res, da ima dijak na urniku šest predmetov, tri obvezne, to so slovenščina, angleščina in matematika, še tri pa izbere s področja naravoslovja ali družboslovja ali tujega jezika, torej se nabor zoži, vendar tudi poglobi, saj so priprave z velikim številom ur na predmet zelo poglobljene. Glede omejitve študija nimamo slabih izkušenj, praviloma se dijaki, po uspešni maturi vpišejo na želeno smer študija. Posebej slovenska univerza ima do vpisa glede nabora predmetov precej odprt pristop.
So izbrani predmeti ob prijavi na program že dokončni ali jih je mogoče na začetku 3. letnika še spremeniti, če na primer ugotoviš, da ti učni načrt ali način dela pri izbranem predmetu ne odgovarja?
Način poučevanja in učenja je bolj podoben tistemu na univerzitetni ravni, prav tako so predmeti vsebinsko razširjeni in poglobljeni, z nekaterimi predmeti pa se dijaki sploh še niso srečali, denimo z antropologijo in filozofijo. Zato je zelo pomembno, da dijaki na začetku lahko zamenjajo predmet. Ne zgodi se velikokrat, so pa posamezni primeri, in ne stane nas veliko, da dijak v okviru obstoječega urnika spremeni svojo odločitev. Do sedaj so dijaki, če že, vedno zamenjali le en predmet.
Poleg »običajnih« predmetov dijake na mednarodni maturi čaka veliko aktivnosti in projektov. Katere bi še posebej izpostavili?
Dijaki mednarodne mature so pri svojem učenju in dejavnosti zelo samostojni. Pri CAS-u, (Creativity, Activity, Service), ki je podoben Obveznim izbirnim vsbinam oziroma OIV, dijaki samostojno vodijo projekte, kar jim omogoča zelo oseben pristop k dejavnostim in jim prinaša tudi veliko mero zadovoljstva ob tem, da so nekaj dosegli ali naredili nekaj dobrega.
Zelo dobro je sprejeta dobrodelna modna revija DrugaRoka, katere namen je zbrati sredstva za pomoči potrebnim. Poleg tega opozarja na pasti potrošniške družbe, saj na modni reviji pokažemo oblačila iz druge roke ali pa možnost, da si oblačila posodimo in tako s ponovno uporabo oblačil, ki jih resnično lahko do konca izkoristimo, opozorimo na možnost, kako zmanjšati škodljiv vpliv tekstilne industrije na okolje. Za dijake obeh generacij mednarodne mature pripravimo tabor na Debelem rtiču, kar dijake poveže med seboj. Izpostavila sem samo dve dejavnosti, sicer jih je še veliko več. Vsak dijak ima svoj nabor dejavnosti.
Pomemben del mednarodne mature je pisanje esejev in raziskovalnih nalog, ki so del končne ocene na maturi. S tem večina še nima veliko izkušenj. Kaj bi rekli dijakom, ki jih pisanje esejev in raziskovalnih nalog skrbi?
Verjetno dijake resnično nekoliko skrbi, vendar ni prav nobene potrebe. Profesorji dijake skrbno pripravimo na maturo in v 4. letniku je njihova pismenost na tako visoki ravni, da ni nikakršnih težav, o čemer pričajo tudi odlični maturitetni rezultati. Da dijak že na gimnaziji osvoji pisanje esejev in se poda v vode mladega raziskovalca, je velika prednost, ki zelo olajša prehod na univerzitetni način študija. Mednarodna matura ima namreč podoben način dela, kot ga študenti spoznajo na univerzi.
Bi rekli, da je program težji od splošne mature in od dijakov zahteva več časovnega vložka?
Zapleteno vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. Menim, da ni težje, dela pa je zagotovo več. Vendar sta delo in učenje drugačne narave, ne gre toliko za faktografsko pomnjenje, čeprav je tudi to pomembno, kot za kritično presojanje o različnih nalogah in tematikah. Če naj bo kritično presojanje uspešno, potem mora dijak informacije ali podatke preveriti pri različnih virih in jih analizirati ter ovrednotiti. In to je tisto najdragocenejše, kar lahko kot učeči posameznik, dosežemo. Pridemo do znanja, ki nam je lastno, do znanja, ki smo ga pretehtali in osmislili. Resnično naše znanje je le tisto, ki ga imamo v lastni glavi. Vsaj zaenkrat to še velja.
Kaj pa s strani profesorja? Poskrbeti morate, da dijaki snov resnično razumejo, uporabljati morate angleški jezik. Zahteva poučevanje oddelka mednarodne mature veliko priprave?
Za profesorje je poučevanje zelo zahtevno, vendar tudi izpolnjujoče, saj lahko samostojno in izčrpno raziščemo področje, za katerega smo študirali in se izobrazili. Kot profesor zelo napreduješ na svojem predmetnem področju, saj se vsak predmet poučuje štiri ure tedensko na osnovni ravni ali pet ur tedensko na višji ravni. Poučevati na mednarodni maturi je velik privilegij, ki prihaja tudi z visoko ceno, saj profesorja čaka veliko dela. Vseeno lahko zaključim: »Lepo je biti profesor na mednarodni maturi.«
Mednarodna matura je posebej zanimiva za dijake, ki jih mika študij v tujini. A koliko se jih po opravljeni maturi dejansko odpravi v tujino?
Pogosto se za mednarodno maturo zanimajo dijaki, ki se spogledujejo s študijem v tujini, vseeno pa je treba reči, da se večina dijakov odloči za študij doma, predvsem na ljubljanski univerzi. Študij v tujini je življenjski projekt, ki se ga dijaki ne lotevajo zlahka. Študiranje v tujini je večinoma nagrajujoče, vendar tudi domovina potrebuje nadpovprečno znanje, talente in zmožnosti svojih ljudi.
Kaj so bistvene prednosti mednarodne mature v primerjavi s splošno maturo za dijake, ki se odpravijo na študij v tujino?
Mednarodna matura je po vsem svetu izredno cenjen izobraževalni program. Večina tujih univerz ima za sprejem dijakov mednarodne mature izdelane posebne sprejemne kriterije in pogosto tudi olajšave, saj je mednarodna matura prepoznana kot akademsko zahteven in napreden program. Velikokrat denimo dijakom ni potrebno opravljati jezikovnih testov iz angleščine ali pa ima dijak pri določenih predmetih že upoštevane kreditne točke. Dijaki v dveh letih šolanja na mednarodni maturi osvojijo odlično znanje angleščine, ne le konverzacije in pisanja, temveč tudi strokovne angleščine pri šestih predmetih. Na univerzo tako vstopajo vsestransko izobraženi kritični misleci in nadpovprečno pismeni, saj je pisno esejistično in raziskovalno izražanje izredno poudarjeno.
Kaj pa za tiste, ki ostanejo v Sloveniji? Je tudi zanje mednarodna matura lahko zanimiva oziroma kaj jim prinese?
Za slovensko univerzo je tudi pomembno, da jo obiskujejo študenti, ki so gimnazijo zaključili na mednarodni maturi, saj prinašajo drugačno filozofijo, alternativen pristop do učenja in znanja. Dijaki mednarodne mature zagotovo zelo bogatijo slovenski univerzitetni prostor.
Komu pa bi program mednarodne mature kljub vsemu odsvetovali?
Vpis na program mednarodne mature določajo sprejemni kriteriji. Osnovani so na način, da dijaka v postopku sprejemanja spoznamo z različnih vidikov. Praviloma se prijavi več dijakov, kot je vpisnih mest, kar pomeni, da mladini znanje še vedno pomeni vrednoto in da stremi k različnim oblikam pridobivanja znanja. Prej kot da bi odsvetovala, bi dijake spodbudila, da se podajo na akademsko pot, ki jo ponuja mednarodna matura.
Mednarodna matura omogoča tudi neposredno primerjavo slovenskih dijakov z vrstniki z vsega sveta: končni izpiti na maturi so namreč v različnih državah enaki. Kako se slovenski dijaki običajno odrežejo?
Rezultati slovenskih gimnazij, ki izvajamo program mednarodne mature je krepko nad svetovnim povprečjem. Najvišje število točk, ki jih dijak doseže na maturi je 45, za zlato maturo od 40 točk naprej. Na Gimnaziji Kranj se povprečje točk giblje od 39 do 40, kar je izredno visoko, medtem ko je svetovno povprečje 30 točk. Ni dvoma, da vse štiri slovenske gimnazije dijake znamo pripraviti na maturo.
Bi torej rekli, da je slovenski šolski sistem v splošnem kakovosten? Ima kakšne prednosti v primerjavi s programom mednarodne mature oziroma je v slovenskem sistemu kaj, kar pri mednarodni maturi pogrešate?
V šolstvu imamo pogosto občutek, da učiteljski poklic in naše delo v družbi nista cenjena in da se njuna vrednost neupravičeno duši pod plazom nestrokovnih kritik. Biti šolnik je poslanstvo in brez dobrega in cenjenega šolnika družba ne more biti uspešna.
Šolstvo je bistveno za oblikovanje odgovornega in samostojnega mladega človeka, ki bo družbo bogatil in ji vračal, ker mu je omogočila kvalitetno in brezplačno ter vsem dostopno šolanje. Bati bi se morali tendenc po privatizaciji šolstva, upam, da slovenska družba tega ne bo doživela. To bi resnično ustvarilo ne elito znanja, kar slovensko šolstvo ustvarja zdaj, temveč elito privilegirancev, ko bi dobro šolo lahko obiskovali le tisti, ki bi si to lahko privoščili.
Gimnazijski program, ki ga najbolje poznam, je izredno dober, kar je razvidno iz različnih kazalcev: Splošna matura je kvalitetna in biti zlat ali diamanten maturant na splošni maturi resnično nekaj pomeni in je pokazatelj velikega znanja. Gimnazijci tudi blestijo na mednarodnih tekmovanjih v znanju, na olimpijadah iz znanja, imajo izjemne mednarodne dosežke na kulturnem in športnem področju, na debatnih turnirjih in še bi lahko naštevala. Moram pa povedati, da predvsem stare gimnazije držimo znanje na visoki ravni. Zelo škodljivo je gimnazijske programe odpirati na poklicnih srednjih šolah, s tem se izvaja pritisk na stare gimnazije, naj raven znanja, da bi imeli vpis, znižamo, kar je nedopustno. Gre pravzaprav za nelojalno konkurenco, saj tudi gimnazije ne moremo kar vsevprek odpirati poklicnih in tehniških programov.
Bilo bi celo neprimerno. Vsakomur svoje, česar bi se morali zavedati tudi odločevalci v tej državi. Poklicne šole naj ustvarjajo poklice, gimnazija pa naj bo pripravljalnica na univerzo, če želimo, da bomo ohranili visoko raven znanja med mladimi in posledično družbo, ki lahko prosperira.
Na program mednarodne mature na Gimnaziji Kranj vsako leto sprejmete le 22 dijakov. Bi za konec delili nekaj nasvetov za vse dijake, ki se zanimajo za program? Do kdaj se lahko prijavijo in kako bodo pri prijavi čim bolj uspešni?
Vse gimnazije, ki ponujamo program mednarodna matura imamo pogoje in kriterije objavljene na spletnih straneh. Pomembno je, da se dijaki potrudijo za učni uspeh v 1. in 2. letniku, da se udeležujejo tekmovanj iz znanja, da imajo dovolj prostočasnih dejavnosti, da pridobijo priporočili razrednika in učitelja ter da se izkažejo na razgovoru s sprejemno komisijo.
Letošnji rok za oddajo prijavnice je 14. marec 2025. Razgovor se dijakom zdi še posebej velik zalogaj, saj večina prvič v življenju izkusi tovrsten sprejemni postopek. Večina si razgovor in vprašanja zapomni za vedno, vsaj tako pravijo dijaki, vedo pa tudi povedati, da vse skupaj ni tako silno naporno, kot so si predstavljali. Strah ima vendarle večinoma prevelike oči. Dijaki, ki vas mednarodna matura zanima, kar smelo in odločno stopite na pot, ki vam bo prinesla ne le veliko znanja in izkušenj, temveč tudi zadovoljstvo, druženje z enako mislečimi in prijateljstva za vedno.
Hvala za pogovor in predvsem veliko informacij, ki bodo predvsem bodočim dijakom mednarodne mature zagotovo zelo koristile.
Draga Tjaša, hvala za pogovor. Bralcem tega pogovora pa lahko povem, da je bila Tjaša zlata maturantka, ki ji je le točka zmanjkala do vseh točk na mednarodni maturi. Za časa šolanja na mednarodni maturi na Gimnaziji Kranj je bila tudi odlična v cestnem kolesarjenju, poleg tega je osvajala medalje tudi na državnih tekmovanjih iz znanja in naravoslovnih olimpijadah znanja. Pravimo, da na mladih svet stoji in za učitelja je privilegij, da sme poučevati vsesplošno nadarjenega in zavzetega mladega človeka. Vse dobro tebi in mladim, ki želite svet spreminjati na bolje.
Novinar
