Minila sta dva meseca, odkar so talibani v Afganistanu ženskam prepovedali govoriti v javnosti. Tej odredbi zdaj sledi še strožja: ženske ne bodo smele govoriti naglas niti v prisotnosti drugih žensk.
Prepovedali celo glasno recitiranje Korana
Mohammad Khalid Hanafi, talibanski minister za spodbujanje kreposti in preprečevanje pregrehe, je odredil, da ženskam v bližini drugih žensk ni dovoljeno naglas recitirati Korana. S tem so zaostrili že tako tesne omejitve tako javnega kot zasebnega izražanja žensk.
Najprej lasje, nato obrazi, zdaj še glas
Minister se poslužuje interpretacije ženskega glasu kot awrah – nekaj, kar bi moralo ostati skrito. S prejšnjimi zakoni so od žensk terjali, da si v javnosti popolnoma zakrijejo obraz in telo. Prepovedali so formalno izobraževanje in večino oblik zaposlitve. Prizadevanja talibanov, da utišajo in marginalizirajo ženske, so čedalje bolj uspešna. Zdaj so zakone razširili tudi na zasebno sfero, kar bo ženske osamilo od vseh oblik družbenega ali glasovnega angažiranja.
Spolni apartheid sproža alarm pri borcih za pravice po svetu
Med kritiki so se v prvi vrsti znašle tudi Afganistanke. Novinarka Lina Rozbih in nekdanja afganistanska diplomatka Nazifa Haqpal trdita, da novi ukrep presega običajno mizoginijo, saj se je z njim stopnja družbenega nadzora povzpela na skrajno raven.
Zdravstvene delavke, redke ženske, ki v Afganistanu še smejo delati, se zdaj soočajo z dodatnimi omejitvami pri komuniciranju. Omejena je tudi komunikacija o zdravstvenih zadevah z moškimi sorodniki, kar lahko kritično vpliva na zdravstveno oskrbo. Borci za pravice po svetu pozivajo k mednarodni intervenciji, saj talibani za sistematično zatiranje ne odgovarjajo nikomur. Možnost notranjega odpora omejujejo s sklicevanjem na religiozna načela. Pozivi k mednarodnemu pritisku in humanitarni podpori pa so lahko zadnje upanje za zaščito ostalih prostorov, kjer so glasovi afganistanskih žensk še slišni.
Novinar