Svet Evrope, natančneje Odbor ministrov Sveta Evrope, je prejšnji teden sprejel Priporočilo, ki se nanaša na mlade posameznike in na njihov boj proti podnebnim spremembam. Povod za sprejetje tovrstnega akta so vse večje zahteve mladih, ki so razočarani nad dosedanjimi ukrepi politike.
V zadnjih letih postajajo podnebni protesti stalnica v vseh državah članicah Sveta Evrope. Gre za proteste, ki se jih primarno udeležujejo mladi, tj. dijaki in študenti. Šolski štrajki, podnebni štrajki, petki za prihodnost in ostali shodi so dober primer vse večje politične in družbene mobilizacije mladih, ki zahtevajo spremembe na področju spopadanja s klimatskimi spremembami.
Priporočilo Odbora ministrov
Svet Evrope oz. njegovi organi sprejemajo številne pravne akte. Med njimi so najpomembnejše in najbolj poznane konvencije. Pri tem je vredno izpostaviti Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki je poleg nacionalne ustave najpomembnejši dokument, na katerega se lahko neposredno sklicujemo. V okviru Sveta Evrope deluje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.
Priporočila – jasno – niso tako pomembna, kljub temu pa državam članicam dajejo določene pravne okvirje, znotraj katerih lahko urejajo nekatera področja. Eno od teh področij je tudi boj proti podnebni krizi – s posebnim poudarkom na mlade, ki so v tej sferi najbolj aktivni.
V priporočilu so poudarili pomen človekovih pravic, participacije mladih, investicije v zelena delovna mesta, izobrazbo in veščine, investicije v podporne sisteme za mlade delavce, dostop do zdravstvene oskrbe, dostop do informacij in prepoved diskriminacije.
Človekove pravice
Priporočilo tako poudarja, da morajo države članice mladim zagotoviti njihove pravice, ki so določene z drugimi akti (predvsem Evropska konvencija o človekovih pravicah in Evropska socialna listina). Določbe EKČP se nanašajo na pravico do svobode izražanja, svobodo misli, svobodo zbiranja in pravico do poštenega sojenja. Slednja omenjena pravica – gre za 6. čl. EKČP – je predvsem pomembna, saj se je veliko aktivistov znašlo v sodnih postopkih.
Evropska socialna listina zagotavlja številne pravice, ki zagotavljajo varno socialno okolje. Zanimiv je 7. člen ESL, ki se posebej nanaša na mlade. Pravi: »Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva pred fizičnimi in moralnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni.«. V kontekstu boja za podnebno pravičnost je ta člen zelo pomemben.
Participacija mladih
Priporočilo nagovarja države članice, naj se pred odločitvami posvetujejo z mladimi. Prav tako naj vzpostavijo varna, reprezentativna in vzpodbujajoča okolja, v katerih lahko mladi izrazijo svoje mnenje in odločilno prispevajo pri (so)ustvarjanju ukrepov. Pri tem Priporočilo poudarja, naj participacija mladih ni vezana zgolj na ukrepe, ki bi zadevale le mlade, temveč celotno družbo.
Investicije v zelena delovna mesta, izobrazbo in veščine
Odbor ministrov priporoča, naj države članice namenijo sredstva za vzpostavitev formalnih in neformalnih izobraževalnih ustanov, v katerih se bodo mladi izobraževali o trajnostnemu razvoju in mednarodnemu mladinskemu delu. Pri tem pa naj bi pridobili še veščine na področju medijev in informacijske pismenosti.
Investicije naj bodo usmerjene tudi v spodbujanje mladih podjetnikov, ki delajo in ustvarjajo po principih trajnostnega razvoja. Več sredstev naj se nameni raziskavam in razvoju na področju razvoja zelene tehnologije, kar bo odločilno prispevalo v boju proti podnebnim spremembam.
Dostop do informacij
Državam članicam priporočajo, naj mladim omogočijo kakovosten, zanesljiv in mladim prijazen dostop do informacij, ki zadevajo vprašanje okolja. Informacije naj temeljijo na zanesljivih študijah in raziskavah. Priporočilo omenja še, da naj države članice – ob spoštovanju svobode govora – zagotovijo zakonske omejitve proti širjenju napačnih ali zavajajočih informacij.
Celotno besedilo Priporočila je objavljeno v angleščini in ga lahko preberete na spletni strani Sveta Evrope.
Novinar
