Egipt je dosegel izjemen uspeh na področju javnega zdravja, saj ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uradno razglasila za državo brez malarije. To predstavlja zaključek skoraj stoletja trajajočih prizadevanj egiptovske vlade in prebivalcev za izkoreninjenje bolezni, ki je zaznamovala zgodovino države že od antičnih časov. Egipt, je zdaj postal vodilni zgled v globalni borbi proti eni izmed najstarejših nalezljivih bolezni.
Več kot stoletje prizadevanj za izkoreninjenje malarije
Prizadevanja za zmanjšanje števila okužb z malarijo v Egiptu so se začela že v 20. stoletju. Vlada je leta 1930 uvedla zakonodajo, ki je malarijo označila za bolezen, ki jo je potrebno prijaviti, s čimer je omogočila učinkovitejši nadzor nad izbruhi. Poleg tega so bile sprejete pomembne kmetijske reforme, kot je prepoved gojenja riža v bližini prebivališč, saj so riževa polja predstavljala idealno okolje za razmnoževanje komarjev.
Kljub tem prizadevanjem so občasno še vedno izbruhnili novi valovi okužb. Leta 1942 se je število primerov zaradi druge svetovne vojne povzpelo na več kot tri milijone. Zaradi motenj v oskrbi z zdravili in zdravstvenimi storitvami je prišlo do nenadnega porasta okužb, vendar je Egipt z ustanovitvijo 16 zdravstvenih enot in zaposlitvijo več tisoč zdravstvenih delavcev uspešno omejil širjenje bolezni.
Zgodovina boja proti malariji
Malarija je ena izmed najstarejših znanih bolezni v človeški zgodovini, njen obstoj pa sega v leto 4000 pr. n. št. V Egiptu so odkrili genetske dokaze o malariji celo v mumijah starih faraonov, med katerimi je bil tudi Tutankamon. »Malarija je stara toliko kot sama egiptovska civilizacija, a bolezen, ki je mučila faraone, zdaj pripada zgodovini,« je poudaril dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO, ko je čestital Egiptu za ta izjemen mejnik.
Gradnja Asuanskega jezu leta 1969 je predstavljala novo tveganje za izbruh malarije, saj so spremembe v ekosistemu povzročile idealne pogoje za razmnoževanje komarjev. Kljub temu se je Egipt odzval z obsežnim programom nadzora nad prenašalci bolezni in izboljšanimi javnozdravstvenimi ukrepi. Do leta 2001 je bila bolezen pod nadzorom, ministrstvo za zdravje pa si je zastavilo cilj, da v celoti prepreči lokalni prenos bolezni.
Ključ do uspeha: sodelovanje in preventiva
Egiptova zavezanost mednarodnemu sodelovanju je bila ključna za njegov uspeh. Skupaj z državami, kot sta Sudan in druge sosednje države, je Egipt vzpostavil močne čezmejne preventivne ukrepe, vključno z brezplačno diagnostiko in zdravljenjem malarije za vse prebivalce, ne glede na njihov pravni status. Zdravstveni delavci so dodatno usposobljeni za hitro prepoznavanje primerov malarije, kar je omogočilo učinkovit nadzor, zlasti na mejah.
Pot do izkoreninjenja malarije ni bila brez izzivov. Eden izmed ključnih izzivov je bila tudi gradnja Asuanskega jezu, ki je sicer omogočila veliko gospodarskih koristi, a je hkrati ustvarila ugodne pogoje za komarje. Z obsežnim nadzorom in hitro diagnostiko je država uspela omejiti morebitna tveganja.
Pomen egiptovskega dosežka za globalno javno zdravje
Egipt se je s tem dosežkom pridružil 44 državam in enemu ozemlju, ki so dosegle status države brez malarije. Med arabskimi državami sta pred Egiptom ta uspeh dosegla tudi Združeni arabski emirati in Maroko. Izkoreninjenje bolezni, ki je stoletja povzročala hude zdravstvene težave, predstavlja vzoren primer dolgotrajnega truda, strategij javnega zdravja in sodelovanja na mednarodni ravni.
Dosežek Egipta je pomemben zgled za druge države, ki se še vedno borijo z malarijo. Izkoreninjenje bolezni, ki je stoletja predstavljala grožnjo za zdravje prebivalstva, kaže na pomen dolgotrajnega truda, pravilnih javnozdravstvenih strategij in sodelovanja med narodi. Gre za zgodbo o vztrajnosti, znanju in skupnem delovanju, ki se je končala z velikim uspehom za celoten narod in tudi za svetovno javno zdravje.
Novinar
