Profesor bioloških znanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Mihael Jožef Toman, je v intervjuju za Žurnal 24 spregovoril o kakovosti slovenskih voda.
Poplave so sprožile razmišljanje o slovenskih vodah
»Prve okoljske meritve sem opravljal leta 1978, ko smo po celi soloveniji ocenjevali stanje rek in potokov,« je povedal profesor Toman. Takrat so ugotovili, da je veliko rek organsko onesnaženih. Ni še namreč bilo dovolj čistilnih naprav, tovarne in industrijski obrati pa so prispevali svoj delež odpadnih voda.
Se bodo Ljubljančani res lahko kopali na Špici, kot obljublja Janković?
Danes so reke vizualno kvalitetnejše, a strokovnjaki opažajo druge spremembe. S posegi v rečne struge so nastale hidromorfološke spremembe, spreminja se tudi kemijsko stanje na račun nevarnih snovi. Ekološko stanje v večini slovenskih voda je po mnenju dr. Tomana zadovoljivo, a bi lahko imeli več kopalnih voda, če količina fekalnih organizmov ne bi presegala dovoljene vrednosti.
V Ljubljanici se ne bo kopala niti prihodnja generacija, zatrjuje profesor. Reka je tipičen primer mikrobiološke oporečnosti zaradi fekalnega onesnaženja, zato župan obljublja nemogoče.
Ljubljanica je v svetovnem merilu ena najbolj onesnaženih rek s kokainom
Pri nedavnem preučevanju vsebnosti opiatov se je Ljubljanica uvrstila v svetovni vrh. Po rezultatih največ kokaina priteče iz osrednjega dela Ljubljane. A v reki plavajo še druge snovi, na katere ne bi nujno pomislili. Toman spomni na število Ljubljančank, ki jemlje kontracepcijske tablete – ti hormoni na koncu pristanejo v okolju, tudi vodi. Tako vplivajo na razmnoževalni sistem tam živečih organizmov.
Novinar
