V sredo, 16. 10. 2024, so se študentje in profesorji v velikem številu udeležili svete maše v mariborski stolnici. S tem so obeležili začetek študijskega leta 2024/2025 in prosili Boga za Njegov blagoslov pri študiju, delu ter osebni veri. O dogodku je poročala tudi Družina.
Somaševanje je vodil nadškof metropolit monsignor Alojzij Cvikl, ki je poudaril pomen obračanja k Bogu v času študija ali akademskega dela.
Svoboda ni v tem, da počnem, kar se mi zaljubi
Nadškof je izpostavil, da Kristus prinaša svobodo tistim, ki vanj verujejo, saj jih osvobaja greha. Človekova svoboda je neomejena, lahko se prosto odloča in izbira – njegove odločitve pa niso nujno dobre.
Prav zaradi tega potrebuje človek Boga, saj: »Svoboda ni v tem, da počnem, kar se mi zaljubi in k čemur me nagibajo človeške strasti. Kristijanova svoboda je v tem, da se da obroditi Božji uspeh. Prejeli smo darove Svetega Duha in bolj ko smo povezani s Svetim Duhom, bolj bomo okušali svobodo v Kristusu.«
V času študija moramo biti odprti za vodstvo Svetega Duha, ki v nas vzbuja osebno in duhovno rast. Človek tekom študija in življenja naleti na številne težave. Te težave in preizkušnje so lastne vsakemu individuumu posebej – lahko gre le za manjše spotike ali pa za grozne, celo diabolične preizkušnje. Ne glede na to, ne smemo izgubiti upanja. Kot je dejal nadškof: »Sveti Duh je tisti, ki v nas prebudi upanje, ker je Bog vedno tisti, ki nam daje novo priložnost.«
Kultura srečevanja
Le kje se kultura srečevanja bolje izrazi kot na univerzi? Od nekdaj so bile evropske univerze kraj srečevanja različnih kultur in svetovnih nazorov. Bile so kraj, kjer so se mladi ljudje oblikovali v nesmrtne pisatelje, znanstvenike, raziskovalce in politike.
Nadškof je prav tako poudaril pomen akademskega okolja, ki poleg osebne rasti na intelektualni ravni, hkrati ponuja še rast na duhovni in kulturni ravni.
Cerkev bo v letu 2025 obhajala sveto leto z motom Romarji upanja. Nadškof je spomnil na besede papeža Frančiška: »Vsi smo romarji, ki se vedno srečujemo z novimi vprašanji in izzivi. To pa pomeni odpraviti se na pot. Papež Frančišek poudarja, da sta za to pot ključna iskanje in tveganje. Temu iskanju lahko rečemo tudi žeja po smislu in prihodnosti.«
Spomin na Janeza Pavla II. in Antona Martina Slomška
Zbrane so nagovorili še dr. Mihaela Koletnik, profesorica na Filozofski fakulteti, prof. dr. Barbara Simonič, prodekanja mariborske enote Teološke fakultete, in dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Alma Mater.
Slednji je spomnil na velik pomen blaženega Antona Martina Slomška za Maribor in Slovenijo. Prav tako je omenil še papeža Janeza Pavla II., ki je odigral pomembno vlogo v času osamosvojitve in odločilno prispeval k mednarodnemu priznanju samostojne Slovenije. V čast Janezu Pavlu II., čigar god obeležujemo naslednji torek, se bodo mariborski študentje zbrali naslednjo sredo na študentski maši ob 19:00 v stolnici.
Druženje se je sklenilo z druženjem v stolnem župnišču. Pri maši je prepeval študentski pevski zbor Vdih.
Novinar
