Zakorakali smo v obdobje nižjih temperatur, kihanja in kašljanja. Virusi in bakterije se v tem času lažje širijo med ljudmi, predvsem ob neposrednem stiku. Redno umivanje rok in skrb za higieno sta ključna pri preprečevanju širjenja okužb. Pomembno je tudi, da se izogibamo dotikanju obraza, še posebej oči, nosu in ust. Če imamo simptome kot so zamašen nos, kašljanje, glavobol, povišana telesna temperatura ali oteženo dihanje, je priporočljivo, da ostanemo doma in s tem zmanjšamo možnost širjenja okužbe.
Pnevmokoki (Streptococcus pneumoniae) so skupina bakterij, ki živijo v žrelu zdravih ljudi. Prenašajo se s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju in govorjenju. Bakterija pnevmokok se je s časom prilagodila različnim okoljem in obstaja v že več kot 90 različicah, oziroma sevih.
Čeprav jo poznamo že več kot sto let, ostaja pnevmokok ena najresnejših groženj za naše zdravje, saj se lahko prilagodi in povzroči nevarne bolezni.
Prenos pnevmokokov in bolezni, ki jih povzročajo
Pnevmokoki se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in kihanju. Ob zmanjšani odpornosti ali vneti sluznici se lahko bakterija iz nosno-žrelnega prostora razširi v različne predele telesa. Številni serotipi te bakterije lahko povzročajo nevarne bolezni, kar se zgodi predvsem ob zmanjšani odpornosti., kadar imamo zmanjšano odpornost.
Bolezni, ki jih pnevmokoki lahko povzročijo so vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi – sepso in vnetje možganskih ovojnic – meningitis. »Pnevmokoke je potrebno jemati resno,« pojasni Aleksander Jus, mag. zdr. nege, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v ZD Maribor in poudari »Najhujše pnevmokokne okužbe so invazivna pljučnica, sepsa in meningitis, vse naštete se lahko glede na zaplete končajo tudi s smrtjo.«
Nevarnost za vse generacije
Pnevmokokne okužbe so nevarne za vse generacije, ne le za starejše. Tudi mlajši lahko zbolijo za težje potekajočo pljučnico, ki se velikokrat razvije iz viroze. Imunski sistem lahko oslabijo stres, utrujenost in pretekle virusne okužbe, kar omogoči bakterijam, da povzročijo hude bolezni. Vedno je potrebno nekaj, kar zmoti normalno delovanje imunskega sistema. To je lahko stres, huda utrujenost, neprespanost. Velikokrat oseba pred pljučnico preboleva virozo, ki na prvi pogled ni nič kaj hujšega. Sprožitelj je torej virusna okužba, ki na imunski sistem vpliva tako zelo neugodno, da lahko pride do kasnejše bakterijske okužbe.
Pomembnost prepoznavanja znamenj pnevmokoknih okužb
Znaki, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so zvišana telesna temperatura, težko dihanje, in kašelj. Okužbe s pnevmokoki zdravimo z antibiotiki, vendar pa narašča odpornosti pnevmokoka proti antibiotikom.
To pomeni, da je v veliko primerih pnevmokokne bolezni težko zdraviti, zato je preprečevanje bolezni še bolj pomembno. Cepljenje proti pnevmokokom lahko prepreči večino hudih okužb in znatno zmanjša tveganje za hospitalizacijo in smrt zaradi pnevmokoknih bolezni.
Kdaj in kdo se lahko okuži?
Okužbe s pnevmokoki, ki se pojavljajo predvsem pozimi in zgodaj spomladi, so zelo nevarne tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, z nekaterimi boleznimi krvi ali krvnih organov, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemoterapijo ali radioterapijo, bolnike z rakom, osebe brez vranice in osebe po presaditvi kostnega mozga ali notranjih organov.
»Najhujše pnevmokokne okužbe so invazivna pljučnica, sepsa in meningitis, vse naštete se lahko glede na zaplete končajo tudi s smrtjo,« pove mag. Jus in razloži: »Najpogostejši zaplet okužbe s pnevmokokom je pljučnica. Običajno sledi virusni okužbi dihal, značilni znaki so visoka temperatura, mrzlica, težje dihanje in kašelj z rumenim gnojnim izmečkom, ostra bolečina v prsih, ki se poslabša pri globokem vdihu, težko in pospešeno dihanje, povišan utrip srca in oslabelost. Pojavi se 1 do 3 dni po okužbi s pnevmokokom. Smrtnost pri pljučnici je 5 -7 %, pri starejših nad 65 let in kroničnih bolnikih je lahko tudi več kot 50 %.«
Ob vprašanju kolikšna je umrljivost bolnikov zaradi pnevmokoknih okužb, če pridejo v enoto intenzivne terapije, nam mag. Jus pojasni: »Ocena je, da je umrljivost v enotah intenzivne terapije zaradi pnevmokoknih okužb višja od 20 %. Najpomembnejši dejavnik, ki tveganje za smrt poveča kar za 3x je starost, za približno 2 x pa se poveča tveganje za smrt zaradi pridruženih kroničnih bolezni.«
Katera je najučinkovitejša zaščita proti pnevmokokom?
Najbolj učinkovita zaščita pred resnimi zapleti pnevmokoknih okužb je cepljenje, ki je v Sloveniji od oktobra 2022 brezplačno na voljo starejšim od 65 let in vsem kroničnim bolnikom ne glede na starost, saj imajo ti večje tveganje za nastanek invazivne pnevmokokne okužbe.
Cepivo stroka priporoča, saj je varno – Cepljenje se izvede z enim odmerkom. Gre za cepivo, ki vsebuje le očiščene polisaharide mikroba in ne more povzročiti okužbe. Vsebuje 23 serotipov pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo težke bolezni dihal.
Cepljenje je še posebej pomembno za kronične bolnike in starejše, saj lahko prepreči resne, včasih usodne zaplete. Z enim samim odmerkom polisaharidnega cepiva se lahko izognemo mnogim težavam, saj pnevmokokne okužbe povzročajo visoko smrtnost med hospitaliziranimi bolniki.
V Mariboru bo cepljenje proti bakterijski pljučnici in ostalimi boleznimi, ki so povezane s pnevmokokno okužbo, potekalo v cepilnem centru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca. Pacienti se na cepljenje lahko naročijo od ponedeljka 14.10.2024 dalje in sicer preko spletne aplikacije https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/1152222 ali telefonske številke 02/2286-283 (od ponedeljka do petka med 8:00 in 12:00 uro). O terminu cepljenja boste obveščeni s kratkim sporočilom na vašo mobilno številko.
Več informacij je na voljo tukaj.
Mag. Jus nam vsem polaga na srce: »Cepljenje je v nekaterih primerih edina in najboljša preventiva za preprečevanje nalezljivih bolezni, namen cepljenja pa je predvsem zaščiti sebe kot tudi druge pred morebitnimi boleznimi, ki jih virusi in bakterije povzročajo. Poleg vseh drugih ukrepov je cepljenje enostaven, varen in učinkovit način za preprečevanje težkih in nevarnih bolezni.«