Na spletni strani RTV SLO smo si lahko ogledali podkast o besedotvorju in nekaterih zanimivih primerih. Posebej je izpostavljena besedica »mladizem« in način, kako se povezuje s svojo na videz protipomenko »starizem«.
Podkast Kiks RTV SLO se ukvarja s slovničnimi vprašanji in v vsaki kratki epizodi izvemo kaj zanimivega. Tokrat se je Darja Pogorelc pogovarjala z znanim jezikoslovcem Borisom Kernom.
Starizem in mladizem
Po uvodnih besedah o besedotvorju, se pogovor zavrti okoli besede »starizem« in potencialnemu obstoju njegove protipomenke »mladizem«.
Starizem, kot preberemo v SSKJ, označuje miselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših. Njegova sopomenka je staromrzništvo. Ima pa še eno sopomenko: ageizem, ki izhaja iz angleščine. Boris Kern opozori, da je definicija v SSKJ napačna, saj starizem pomeni zgolj diskriminacijo glede na leta, torej so njegove žrtve lahko tudi mladi. V tem kontekstu je morda bolj primeren ageizem, kar potrjuje tudi število zadetkov v Gigafidi. Izkaže se, da Slovenci enako pogosto uporabljamo ageizem in starizem.
Kaj pa je potem z mladizmom? Prvič, besedica uradno še ne obstaja. Glede na to, da jo Google zadetki najdejo samo v povezavi z našim podkastom, je čisto mogoče, da so si jo ustvarjalci izmislili. Tudi če je temu tako, pa nam daje njihova potegavščina odlično popotnico za poglabljanje v dve tematiki.
Ali je mladizem res protipomenka starizmu?
Zanimiv je kulturni in pomenski vidik besede starost v primerjavi z angleško »age«. Starost spada v besedno družino s star, starešina, starostnik, kljub temu, da naj bi bila nevtralna kot angleška age. Tudi starost in mladost nista konceptualno popolni protipomenki. Človeka vprašamo »Koliko si star?«, ne »Koliko si mlad?«. Če bi hoteli biti popolnoma nevtralni, bi spraševali »Koliko let imaš?«, kar ni neslišano, vendar je precej redkeje, kot če primerjamo angleški vprašanji »How old are you?« in »What’s your age?«.
Zaradi zgornjih razlogov, je ageizem verjetno ostal kot termin tudi v slovenščini, saj bolje opiše definicijo, ki jo Boris Kern daje starizmu. Po drugi strani pa se vprašajmo, ali niso v praksi zares samo starejši diskriminirani zaradi svoje starosti? Torej je starizem z definicijo iz SSKJ-ja vse, kar rabimo. Hkrati bi bila v kontekstu slovenščine mladizem čisto legitimna, vendar morda ne najbolj uporabna beseda – približno tako kot zgoščenka.
Ali so -izmi vedno slabi?
Drug zanimiv razmislek pa odpre Darja Pogorelc z vprašanjem, ali končnica -izem inherentno doda besedi negativno konotacijo? Boris Kern odgovarja, da ne.
Za primer navede besede iz umetnosti kot so kubizem, ekspresionizem, realizem, ki nimajo negativnega prizvoka. Seveda ne moremo drugače, kot se strinjati z njim, vendar v tem odstavku želim nadgraditi njegovo razlago. Kern razloži, da -izem bolj prestavlja pripadnost neki ideji oz. gibanju.
Bistvo kateregakoli gibanja je, da je nastrojeno proti nečemu (vsaka skupina se definira preko zunanjih drugih, je rekel Emile Durkheim). Po tej logiki, so vsa gibanja hkrati negativna in pozitivna, odvisno na čigavi strani smo. Za nasprotnike kubizma, je bila beseda kubist žaljivka, za njegove pripadnike pač ne. Zanimivo bi bilo ugotoviti, za koliko ljudi ima beseda kapitalizem negativni prizvok.
Če si zainteresiran za še več zanimivosti slovenskega jezika, začni spremljati RTV-jev podkast Kiks.
Novinar