Zagotovo se vam je že vsaj enkrat v življenju zgodilo, da ste se znašli v tesnem stiku z naravo. Ko stojimo sredi gozda, parka ali celo majhnega vrta, smo obkroženi z rastlinami. Če si jih ogledate od blizu, boste videli, da so v resnici veliko bolj razvite, kot si morda mislite. Rastlinski organizmi, čeprav nimajo govora ali gibanja, so pravzaprav precej inteligentni.
Vzemite si trenutek in razmislite o tem. Če ne bi bile rastline tako dobro prilagojene svojemu okolju, bi verjetno že izginile. Danes pa lahko opazimo veliko rastlinskih vrst, ki jim uspeva živeti brez kakršnih koli težav.
Premikajo se, čeprav to ni tako očitno kot pri živalih
Tudi rastline se premikajo. Kako to počnejo? Navedla vam bom preprost primer … Če opoldne pogledate večino rastlin, boste videli, da so njihovi listi videti popolnoma povešeni. Kot ve vsak vrtnar, je to preprosto obrambni mehanizem pred prekomernim sončnim sevanjem. To je podobno, kot če bi se na plaži namazali s kremo za sončenje: tudi rastline potrebujejo zaščito pred soncem. Vendar se to ne konča … premiki vplivajo na več kot le liste. Ste opazili, da se drevo, ki je v preveliki senci, nagne navzdol, da bi doseglo sončni žarek? Temu pravimo pobeg iz sence in je značilno tudi za sončnice.
Višina rastlin
Teoretično je bila določena največja višina, ki je nobeno drevo ne bo preseglo. Ta znaša med 122 in 130 metri in je odvisna od sile gravitacije. Nad to višino drevesa ne bi mogla prenašati vode, listi na vrhu pa ne bi mogli prejemati hrane, ki jo potrebujejo za preživetje.
Kronska sramežljivost
Pojav kronske sramežljivosti so prvič opazili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Do tega pride, ko se krošnje sosednjih dreves med rastjo ne dotikajo, zaradi česar nastane prazen prostor, ki ustvarja precej presenetljive oblike. To se zgodi pri vsaj sedmih vrstah dreves. Vzrok za to je njihova velika občutljivost na svetlobo. Zaradi tega se njihova rast ustavi, da ne bi vplivala na proces fotosinteze. Nekateri menijo, da je to morda nekakšna naravna obramba pred škodljivci in boleznimi.
Inoskulacija
Inoskulacija, znana tudi kot dvojčkanje, je, ko se veje, debla ali korenine dveh ločenih dreves sčasoma povežejo in zrastejo skupaj, tako da nastane novo, enotno drevo. Rastlini dejansko združita svoja notranja tkiva, kar je zelo impresivno. Takšno cepljenje je odličen način za reševanje dreves, ki sicer sama ne bi preživela bolezni in poškodb.
V gozdu vlada gozdni splet
Gobe so kot internet v gozdu. Tanke nitke prečkajo tla in tvorijo dolgo, gosto omrežje. Sčasoma se lahko ena sama goba razširi na več kvadratnih kilometrov in v svojo mrežo poveže celoten gozd. Ti gobasti kabli omogočajo pošiljanje signalov od enega drevesa do drugega, tako da si drevesa lahko izmenjujejo sporočila o žuželkah, suši in drugih nevarnostih. Znanstvena skupnost to imenuje gozdno omrežje, ki poteka skozi vse gozdove.
