Živjo!
Pišem vam, ker je moj fant zadnje čase kar naprej utrujen. Ne hodi ven, cele dopoldneve spi. Karkoli se zmeniva, on nato odpove in ostane raje doma. Ko se skušam z njim pogovoriti o morebitnih težavah, mi noče odgovoriti. Počutim se popolnoma odrinjeno in ne vem več, kaj naj storim … Mi lahko svetujete, kako naj se obnašam do njega? Kaja
Lepo pozdravljena!
Po tvojem opisu sklepam, da se je tvoj fant znašel v depresiji. Gre za pojem, ki ga velikokrat uporabljamo v vsakodnevni komunikaciji, ko smo utrujeni in slabe volje. A bolj strokovno gre pri depresivni motnji za relativno trajnejša stanja, kjer posameznik res trpi in ne zna sam razrešiti svoje situacije. Posameznik v depresiji se počuti potrt, doživlja občutke tesnobe, notranje praznine, krivde, manjvrednosti in pogosto ima motnje koncentracije in spomina. Depresija povzroča spremembe tudi na telesnem področju (motnje spanja, apetita, izguba volje in motivacije, pomanjkanje veselja do življenja). Navzven deluje depresiven posameznik precej nezainteresirano, velikokrat je pri delu manj učinkovit. Do depresije lahko pride, če se posameznik znajde v stiski ali doživlja dolgotrajneše obremenitve, težave v medosebnih odnosih ali prelomne življenjske dogodke, ki predstavljajo velik stres, s katerim se sam ne zna spoprijeti. Mogoče ti pride na misel, kaj se mu je v zadnjem času zgodilo, ali je imel kakšne večje težave? In kaj lahko storiš, če gre za depresivno motnjo? Sama si napisala, da je tvoj fant precej neodziven na tvoje predloge. Zato ti svetujem, da se obrneš na katerega od njegovih prijateljev ali družinskih članov, s katerimi ima tesne odnose, ki naj se prav tako skušajo pogovoriti z njim ter mu nudijo oporo. Spodbujaj ga, da vztraja pri svojih dnevnih aktivnostih. Pomaga tudi uživanje zdrave hrane (npr. sadje in zelenjava) in kakršnakoli fizična aktivnost. Če bo pripravljen, da se odkrito pogovori o svojem počutju, mu predlagaj tudi, naj začne sam pri sebi iskati nek način izražanja čustev ali skrbi (pisanje dnevnika, risanje, šport …). Predvsem je pomembno, da ob vsem tem upoštevaš tudi svoje počutje in energijo, pomagaj mu le, dokler lahko. Pri resnih oblikah depresije je priporočljiv obisk pri psihiatru oz. psihologu. Prav depresija sodi med duševne motnje z največjim deležem bolnikov, ki bi potrebovali zdravljenje, a ga niso deležni. Toliko na kratko, za več nasvetov in pogovor pa se lahko oglasiš tudi v Študentski svetovalnici ŠOU v Ljubljani – na Kersnikovi 4, kjer vsak ponedeljek med 16.00 in 19.00 deluje Psihološka svetovalnica.
Anja, Psihološka svetovalnica
Živjo!
Imam en problemček! Hitro pozabim, kar sem se naučila, pa čeprav mi je bila snov nadvse zanimiva. Mogoče je težava v tem, da zadeve ne ponavljam. Ali pa se narobe učim? Hvala za odgovor! Lep pozdrav, K.
Pozdravljena!
Napisala si, da imaš težave s pomnjenjem snovi. Na kratko: kot najbrž veš, imamo kratko- in dolgoročni spomin. V kratkoročni spomin se nalagajo trenutne informacije, zato mu rečemo tudi delovni, s ponavljanjem pa te preidejo v dolgoročnega, kjer se skladiščijo. Dejstvo je, da si vseh snovi in tem, ki se jih učimo na faksu, ne moremo zapomniti, najbolj nam v spominu ostanejo tiste, ki se ponavljajo oz. se jih učimo večkrat. Proti koncu študija se nam tako počasi oblikuje neka okvirna slika, kaj vse zajema nas študij, stvari začnemo med seboj povezovati in nato uporabljati v praksi. Torej – zelo pomemben del učenja je ponavljanje, za kar si moramo vzeti dovolj časa. Pred učenjem si naredi učni načrt, ki naj bo realen in izvedljiv, nato vsak dan dodaj čas za ponavljanje, in sicer za sprotno ponavljanje ter ponavljanje snovi, ki si jo predelala že prej. Bolj ko se bližaš izpitu, več časa moraš nameniti ponavljanju. Pri učenju je pomembna tudi predpriprava. Za učenje moraš biti motivirana; če te ne motivira sam izpit, naj te npr. misel na kasnejši poklic. Hkrati pa moraš biti sproščena in skoncentrirana. Pri učenju skušaj vključiti čim več čutil (npr. glasno branje pomembnih podatkov ipd.). Glede tehnik učenja: kot sama zagotovo veš, za učinkovito pomnjenje odpade “piflanje”! Snov moraš razumeti, jo medsebojno povezovati in imeti vanjo nek celostni vpogled. Dobro je, če sama pri sebi ugotoviš, ali ti ustrezajo miselni vzorci, seznami, glasno ponavljanje snovi, delanje izpiskov ipd., ter se tega držiš. Velikokrat se za zelo učinkovite izkažejo prav miselni vzorci, razčlenitev vsebine na posamezne krajše dele ali strjevanje v alinee. Če vse skupaj še opremiš z barvami ali prepoznavnimi stavki, si boš mogoče tudi lažje zapomnila. Zelo uporabna je tudi metoda asociacij. Na neko temo, besedo ali teorijo si skušaj predstavljati neko asociacijo in si jo boš prav tako bolje zapomnila. Včasih je fino tudi ponavljanje, kjer te nekdo sprašuje, ti pa mu skušaš snov razložiti, kot da o njej ne ve ničesar. Na tak način jo razložiš bolj natančno in obširno, s tem pa ti tudi postane bolj jasna in kompleksna.
Upam, da sem ti z odgovorom kakorkoli pomagala, če imaš še kakršnokoli vprašanje, pa kar piši – psiho.svetovalnica@kiss.si.
Želim ti vso srečo na izpitih!
Ana, Psihološka svetovalnica
