Z akademskim pisanjem si se (oziroma se še boš) verjetno srečal vsaj pri pisanju diplomske naloge. Seveda boš osnove akademskega pisanja potreboval že prej, recimo pri pripravi raziskovalne naloge ali seminarja. Ta besedila so namreč namenjena strokovnemu občinstvu in se od običajnih razlikujejo po strukturi in jeziku.
Zanje se zahteva natančnost, objektivnost in podkrepljenost zapisanega z verodostojnimi viri. Akademsko pisanje je nekoliko zahtevnejše od običajnega izražanja misli, saj moraš biti bolj pozoren na podrobnosti, zapisano mora biti rezultat temeljite raziskave, svoje misli pa moraš izražati karseda jasno. Da ti bo akademsko pisanje predstavljalo čim manj preglavic, si preberi nekaj osnov o veščini, ki ti bo tekom študija prišla prav na vsakem koraku.
V čem so akademska besedila drugačna?
Akademska besedila se od običajnih najbolj razlikujejo v naslednjih vidikih:
- Namen: Akademska besedila so namenjena širjenju znanja, reševanju raziskovalnih vprašanj in prispevanju k akademski razpravi. Običajna besedila so lahko bolj sproščena in namenjena širši javnosti ali zabavi.
- Jezik: Akademski jezik je formalen, natančen in objektiven. Besede morajo biti izbrane premišljeno, saj je pomembno, da so trditve in argumenti jasni in razumljivi. Sleng, pogovorni jezik in preveč subjektivni izrazi tu ne pridejo v poštev.
- Struktura: Akademska besedila imajo jasno določeno strukturo. Vsak del besedila ima svoje specifično mesto in funkcijo, kar pripomore k bolj sistematičnemu in logičnemu podajanju vsebine.
- Podprtost trditev: Ena ključnih značilnosti akademskega pisanja je podprtost trditev z verodostojnimi viri. Pri akademskem pisanju je nujno, da se vsak argument ali trditev podkrepi z dokazi raziskav, znanstvenih člankov ali drugih zanesljivih virov.
Kako se lotiti akademskega pisanja?
Ko se lotiš akademskega pisanja, je ključnega pomena, da pristopiš k procesu sistematično in premišljeno. Najprej temeljito preuči temo, ki jo boš obravnaval, in zberi verodostojne vire, s katerimi boš podprl svoje trditve. Pri akademskem pisanju je navajanje virov obvezno, saj zagotavlja kredibilnost dela in omogoča bralcem, da preverijo podatke ali nadalje raziskujejo temo. Osredotoči se predvsem na naslednje elemente akademskega pisanja:
- Jasnost in natančnost: Besedilo mora biti jasno in natančno, da bralec razume vse argumente brez dvoumnosti. Pomembno je, da se izogibaš nepotrebnim okraševanjem jezika in raje uporabiš preprost, a točen jezik.
- Citati, viri in literatura: Uporabi zanesljive vire in jih pravilno citiraj. Vsaka izjava, ki ni splošno znana ali plod lastnih ugotovitev, mora biti podprta z referenco na zanesljiv vir. Pri citiranju uporabi ustrezen citatni slog (npr. APA, MLA, Chicago) – če pišeš diplomsko nalogo ali drugo delo v sklopu študija, je ta slog običajno že predpisan. Pri citiranju si lahko pomagaš tudi z določenimi računalniškimi orodji, a bodi pozoren na to, da je citatni slog ustrezen. Predvsem pa se znotraj akademskega besedila drži enega citatnega sloga.
- Objektivnost: Pri akademskem pisanju je pomembno, da ostaneš objektiven in se izogneš pristranskosti. Argumente predstavi brez čustvenega ali osebnega vpletanja, saj je cilj akademskega pisanja predstavitev dejstev in raziskovalnih ugotovitev. Celo uporaba členkov (šele, samo, komaj, že) in nekaterih pridevnikov je v akademskih besedilih pogosto nezaželena.
- Pravilnost: Poskrbi za pravilno slovnico, pravopis in ločila, čeprav ne gre za leposlovno besedilo. Napake v tehničnem vidiku pisanja lahko zmanjšajo verodostojnost besedila in otežijo razumevanje vsebine.
Kako izboljšaš svoje akademsko pisanje?
Če te čaka še več let akademskega izobraževanja oziroma razmišljaš celo o raziskovalni karieri, je smiselno, da aktivno izboljšuješ svoje sposobnosti akademskega pisanja. To veščino boš najbolje razvil s časom in vajo. Pri tem ti lahko pomagajo spodnji nasveti:
- Beri, da boš bolje pisal: Branje strokovnih člankov, raziskovalnih nalog in knjig ti bo pomagalo razumeti, kako je treba strukturirati in pisati akademska besedila. Pazi na jezik, ki ga avtorji uporabljajo, in na način, kako predstavljajo svoje argumente. Izberi si besedila s področij, ki te zares zanimajo. Tako boš bolj motiviran in proces bo prijetnejši (še posebej pomembno, ko se prvič srečaš s tovrstnimi besedili.
- Vaja dela mojstra: Redno pisanje ti bo pomagalo izboljšati veščine in pridobiti samozavest. Lahko začneš z manjšimi nalogami, poročili in eseji ter se postopoma lotiš bolj zahtevnih projektov. Predvsem pa vse obvezne projekte in naloge v šoli oziroma pri študiju vzemi resno in jih izkoristi kot priložnost, da napreduješ.
- Izkoristi izkušnje drugih: Prosi mentorje, profesorje ali kolege, da preberejo tvoje delo in ti podajo povratne informacije. Kritika ti bo pomagala prepoznati napake in slabosti ter izboljšati pisanje.
- Izboljšaj svoje sposobnosti s tečajem: Veliko univerz in izobraževalnih ustanov ponuja tečaje akademskega pisanja. Danes jih najlažje najdeš na spletu in celo na YouTube-u obstajajo seznami predvajanj s to temo. En primer (oziroma le uvodni posnetek, v tem seznamu je sicer 23 posnetkov) te čaka spodaj.
- Bodi vztrajen: Akademsko pisanje ni enostavno, a s časom in vztrajnostjo lahko postaneš v njem zelo dober. Ne obupaj ob prvih težavah z navajanjem virov in se zavedaj, da bo vsak naslednji odstavek lažji.
Novinar