Največja znanstvena odkritja je težko predvideti in ogromno truda na področju raziskovanja ne prinaša želenih rezultatov, novih teorij in prelomnih odkritij. Najbolj drzne in prelomne raziskave tako pomenijo tudi večje tveganje za raziskovalce. Ti pa se tveganju očitno raje izognejo in izbirajo »varne« projekte z nekoliko bolj pričakovanimi rezultati in finančnimi izidi. Preberi si, zakaj.
Trud raziskovalcev ostane neopazen
Raziskava, ki je bila 15. avgusta objavljena v znanstveni reviji PLOS Biology, kot glavni razlog za previdnost raziskovalcev navaja neopaznost njihovega truda in tveganja. V sklopu raziskave so razvili matematični model, ki temelji na ekonomski teoriji skritih dejanj. Problem skritih dejanj v tem primeru pomeni, da mora znanstvena skupnost nagrajevati odkritja tako, da spodbuja trud in tveganje. Obenem mora zaščititi preživetje raziskovalcev pred nepredvidljivostjo znanstvenih rezultatov.
Trud in tveganje si pogosto nasprotujeta
Izziv pri tem je, da se spodbude za motivacijo truda spopadajo s spodbudami za motivacijo tveganja. Neuspešen projekt je namreč lahko znak tveganega podviga ali pa le posledica lenobe. Posledično lahko spodbujanje truda aktivno odvrača od tveganja. Znanstveniki se na sistem odzovejo z delom na varnih projektih, kjer lažje pokažejo svoj trud. Ti žal znanstvenih prebojev ne prinašajo tako hitro, kot bi jih bolj tvegani projekti.
Drugačen sistem nagrajevanja – boljši za znanost, slabši za znanstvenike?
Drugačen sistem nagrajevanja, ki bi bolj cenil znanstveni napredek in bogato nagradil večja odkritja, bi spremenil situacijo. Spodbudil bi tvegane raziskave, a bi hkrati raziskovalce izpostavil večjemu tveganju za preživetje. Zanje bi bila torej situacija slabša. Znanstvena skupnost sama določa kriterije nagrajevanja, zato je logično, da si znanstveniki ne želijo nakopati težav in tveganj. Treba se je torej spopasti z dejstvom, da trenutni sistem nagrajevanja ne maksimizira znanstvenega napredka. V trenutnem sistemu znanstveniki, ki se ne želijo »igrati« s svojimi karierami, raje izberejo varnejše projekte.
Koliko so za svoj trud resnično nagrajeni največji znanstveniki sveta, vrhunski strokovnjaki svojega področja, si poglej v posnetku. Gre za posameznike, ki so vsak na svojem področju izstopali, prinesli drzne teorije in velika odkritja. Kakšno plačo je prejemal teoretični fizik Stephen Hawking? Kaj pa primatologinja Jane Goodall?
Novinar
