Plastika je škodljiva za okolje, sprošča mikroplastiko, morda pa povzroča celo avtizem. Nova raziskava je namreč odkrila povezavo med pogosto vrsto plastike in avtizmom pri dečkih. Ključna je izpostavljenost noseče matere. Zaskrbljujoči rezultati bi lahko pripeljali do regulativnih sprememb in novih metod zdravljenja avtizma.
BPA vpliva na možgane zarodka
Že nekatere predhodne raziskave so povezale izpostavljenost noseče matere kemikalijam iz plastike z razvojem avtizma pri potomcih. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Communications, je kot kritično kemikalijo identificirala bisfenol A, bolj znan kot BPA. Raziskava je pomembna, ker je nakazala tudi potencialen biološki mehanizem, ki bi lahko vodil do tako obsežnih posledic. BPA bi lahko zmotil hormonsko reguliran razvoj možganov pri moških zarodkih na različne načine. Med drugim bi lahko zavrl delovanje ključnega encima, aromataze, ki nadzoruje nevrohormone in je še posebej pomemben pri razvoju možganov moških zarodkov.
6-krat višja verjetnost avtizma
Povezava med prisotnostjo BPA in avtizmom je bila posebej očitna pri petini dečkov, ki so bili ranljivejši za endokrine motnje, ki jih povzroča ta kemikalija. To so bili tisti z nižjimi ravnmi encima aromataze. Dečki v tej skupini, ki so se rodili materam z višjimi ravnmi BPA v urinu v pozni nosečnosti so imeli kar 3,5-krat večjo verjetnost za razvoj simptomov avtizma pri starosti dveh let. Pri starosti 11 let so imeli ti dečki kar 6-krat bolj verjetno potrjeno diagnozo avtizma v primerjavi z dečki, katerih matere so imele nižje ravni BPA med nosečnostjo. Mehanistični dokazi so pokazali, da so višje ravni BPA povezane z epigenetsko supresijo encima aromataze. To je pokazala sledeča raziskava na miših: BPA je tudi pri miših zavrl encim aromatazo, povezan pa je bil z anatomskimi, nevrološkimi in vedenjskimi spremembami pri samcih miši. Te spremembe pri miših so spominjale na spekter motenj avtizma.
Škodljive kemikalije na vsakem koraku
Foto: Wirestock iz iStock
BPA, drugi podobni bisfenoli in druge kemikalije v plastiki, ki motijo endokrini sistem, so danes splošno razširjene. Kot posameznik se jim je praktično nemogoče izogniti. Te plastične kemikalije v tvoje telo pridejo po najrazličnejših poteh: iz plastične embalaže hrane in pijače, med vdihavanjem plinov pri prenovi doma, preko kože iz kozmetike …
Glede na število kemikalij, ki vstopijo v naše telo, ne preseneča, da je bil BPA prisoten v urinu večine žensk, zajetih v raziskavo. Potrebne so torej sistemske spremembe, ki bodo zmanjšale prisotnost nevarnih kemikalij v vsakdanjem okolju. Poleg regulativnih sprememb žarek upanja vliva maščobna kislina 10-hidroksi-2-dekenojska kislina, ki bi lahko aktivirala nasprotujoče biološke poti in s tem oblažila simptome avtizma. Nekaj raziskav je že bilo opravljenih na živalih, a preden bi nova terapija postala dostopna ljudem, znanstvenike čaka še precej dela.
Novinar
